| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Formulacija nanolipidnih veziklov za kozmetično industrijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Neja Savec, 2023, diplomsko delo

Opis: Liposomi so vezikli v obliki sfere, sestavljeni iz enega ali več fosfolipidnih dvoslojev. Med seboj se razlikujejo po lipidni sestavi, velikosti, površinskem naboju in načinu priprave. So eni izmed najbolj raziskanih nosilcev učinkovin in imajo pred tradicionalnimi dostavnimi sistemi številne prednosti, kot so ciljna dostava učinkovine, biokompatibilnost, biorazgradljivost, nizka toksičnost itd. Velika prednost liposomov je tudi v možnosti enkapsulacije učinkovine tako v hidrofilni kot v hidrofobni del. Študije liposomov in enkapsulacija naravnih učinkovin v njih postajajo s hitrim razvojem nanotehnologije vse bolj obsežne in zaželene. V kozmetični industriji se smilj uporablja že vrsto let. Kožo pomlajuje, obnavlja in pomirja ter nanjo deluje antioksidativno in protivnetno. Eterično olje in hidrolat se največkrat pridobita s parno destilacijo. Sta izjemno redka in dragocena produkta, vendar v kakovostni kozmetiki nepogrešljiva. Diplomsko delo prikazuje sintezo liposomov brez inkorporirane učinkovine in z inkorporirano učinkovino. Za sintezo liposomov smo uporabili metodo hidracije tankega lipidnega filma s 5-mm steklenimi kroglicami, ki je potekala 24 ur pri 20 ºC in 200 rpm. Kot organsko topilo smo uporabili kloroform. Učinkovino smo enkapsulirali v hidrofobni in hidrofilni del. V hidrofobni del smo poskušali enkapsulirali eterično olje smilja, vendar sinteza ni bila uspešna. Po uparjanju organskega topila je na dnu bučke nastala rumena usedlina, po stresanju na stresalniku ob prisotnosti pufra PBS pa je na stenah ali na dnu bučke nastala rumenkasto-bela snov. Medtem ko smo v hidrofilni del uspešno enkapsulirali hidrolat smilja šestih različnih koncentracij (150 mg/mL, 175 mg/mL, 200 mg/mL, 225 mg/mL, 250 mg/mL in 300 mg/mL). Za določitev stabilnosti, oblike in velikosti vseh sintetiziranih liposomov smo izmerili njihov zeta potencial, velikosti delcev in indeks polidisperznosti (PDI). Rezultati kažejo, da so bili vsi sintetizirani liposomi stabilni, homogene oblike in primerne velikosti. Njihov zeta potencial je znašal od –45,9 mV do –54,8 mV, velikost delcev od 178,9 nm do 204 nm in PDI od 0,373 do 0,448. Po sintezi liposomov z enkapsuliranim hidrolatom smilja smo določili njegovo učinkovitost enkapsulacije v liposome in učinkovitost sproščanja iz liposomov. V obeh primerih smo uporabili dializno tehniko. Rezultati so pokazali, da je bila najvišja učinkovitost enkapsulacije hidrolata smilja dosežena pri koncentraciji 200 mg/mL in je znašala 55,6 %. Pri tej koncentraciji je bil dosežen tudi najvišji odstotek sproščanja hidrolata smilja, in sicer 64,1 %. Nazadnje smo proučili ujemanje kinetike sproščanja hidrolata iz liposomov s petimi matematičnimi modeli, ki se uporabljajo za napovedovanje profila sproščanja učinkovin iz liposomov. Izmed vse petih se k našim eksperimentalnim podatkom sproščanja hidrolata smilja iz liposomov s koncentracijo 200 mg/mL najbolje prilega Korsmeyer-Pappasov model. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko rečemo, da so sintetizirani liposomi primerni za uporabo v različnih industrijskih panogah, kot so kozmetična, farmacevtska, živilska in kmetijska industrija. Z uspešno enkapsulacijo hidrolata smilja v liposome smo pridobili sodobno transportno obliko za stabilizacijo naravne učinkovine, ki se lahko uporabi v kozmetični industriji za pripravo raznih losijonov in krem.
Ključne besede: liposomi, smilj, hidracija, enkapsulacija učinkovine, sproščanje učinkovine, zeta potencial, indeks polidisperznosti, velikost delcev.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2023; Ogledov: 164; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (47,97 MB)

2.
Načrtovanje laboratorijske naprave in procesa z lebdečim slojem : magistrsko delo
Timotej Šturm, 2021, magistrsko delo

Opis: Lebdeči sloj, ki se uporablja v najpomembnejših industrijah, je na prvi pogled preprost pojav, vendar je v resnici izredno kompleksen in zahteva za izdelavo naprave, v kateri ga želimo vzpostaviti, veliko znanja ter prilagajanja. V magistrski nalogi so v prvem delu predstavljene osnove omenjenega pojava, v drugem delu je prikazana zasnova in izdelava naprave, v zadnjem pa rezultati meritev, ki so bili izvedeni na napravi, ter primerjava rezultatov z analitičnim izračunom. Izkaže se, da se pri previdni obravnavi in interpretaciji rezultatov meritve ujemajo z analitičnim izračunom.
Ključne besede: lebdeči sloj, distribucijska plošča, velikost delcev, eksperiment
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 699; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

3.
Vpliv tlaka na kristalno strukturo izločenega CaCO3 iz vodne raztopine
Aljoša Vouk, 2017, diplomsko delo

Opis: Osrednji namen diplomskega dela je študija vpliva tlaka na kristalno strukturo izločenega CaCO3 iz vodne raztopine. Za ta namen smo izvedli štiri različne načine izparevanja, in sicer izparevanje z rotavaporjem, tlačno posodo, izparevanjem pri atmosferskem tlaku pri 40 °C in pri 100 °C. Izvedli smo tudi izparevanje s prisotnim zaviralcem rasti CaCO3 – magnezijevimi ioni. V nalogi smo se omejili na merjenje absorbance, motnosti, pH vrednosti, zeta potenciala in velikosti delcev, takoj po nastali suspenziji v modelni raztopini in vodovodni vodi. Izločene kristale smo analizirali s pomočjo rentgenske praškovne difrakcije. Ugotovili smo, da tlak vpliva na lastnosti CaCO3, vendar ne takoj po nastanku oborine. Spremembe so se pričele nekje po 15 minutah obdelave vzorcev. Pri vseh eksperimentih se je izločal kalcit. Pri obdelavi vodovodne vode, v tlačni posodi, se je izločil tudi aragonit, a se je kasneje modificiral v kalcit. Aragonit smo zasledili še pri dodatku MgCl2.
Ključne besede: kalcijev karbonat, kalcit, aragonit, tlak, zeta potencial, velikost delcev
Objavljeno v DKUM: 14.09.2017; Ogledov: 1545; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

4.
MERJENJE PORAZDELITVE IN VELIKOSTI DELCEV TiO 2 PIGMENTA Z APARATURO MASTERSIZER 3000
Alja Koštomaj, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo prikazuje uvajanje in optimizacijo aparature Mastersizer 3000 v podjetju Cinkarna Celje. Aparatura se uporablja za merjenje porazdelitve velikosti delcev. Za analizo in optimizacijo smo uporabili vzorce iz proizvodnje TiO2. Enajst vzorcev je bilo analiziranih v mokrem mediju, dva pa v zračnem toku. Za vsak tip vzorca smo ustvarili SOP datoteko za izvajanje meritev, ter poiskali najboljše pogoje merjenja. Pri meritvah v mokrem mediju smo iskali najprimernejši čas meritve, ter na podlagi analiz izbrali daljši čas merjenja vzorca (20 s ali 30 s), pri meritvah v zračnem toku pa smo iskali najustreznejši tlak in izbrali vmesno vrednost 2 bar. Po kreiranju SOP datoteke in iskanju najboljših pogojev merjenja smo za vse vzorce naredili test ponovljivosti in natančnosti. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da aparatura Mastersizer 3000 daje natančne, točne in ponovljive rezultate. Rezultate meritev na novi aparaturi smo prav tako primerjali z rezultati meritev na stari aparaturi Mastersizer 2000 in ugotovili, da hipoteze o enakosti meritev ne moremo potrditi.
Ključne besede: Titanov dioksid, pigment, laserska difrakcija, velikost delcev, porazdelitev delcev, Mastersizer 3000
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 2765; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

5.
DOLOČEVANJE PORAZDELITVE VELIKOSTI DELCEV FARMACEVTSKE UČINKOVINE MOMETAZON FUROAT V SUSPENZIJI, S POMOČJO OPTIČNE MIKROSKOPIJE
Daša Šivec, 2014, magistrsko delo

Opis: Farmacevtska industrija za določevanje velikosti delcev farmacevtske učinkovine pozna veliko metod, ki se med seboj razlikujejo po principu določevanja in s tem tudi po dobljenih rezultatih. V zadnjem času je razvoj na tem področju zelo napredoval, tako da lahko danes hitro in rutinsko določimo vse vrste velikosti trdnih delcev, tako v suspenziji (npr. nosnih pršilih), kot delce v praškastih materialih. V magistrskem delu je prikazano določevanje velikosti delcev farmacevtske učinkovine s pomočjo optičnega mikroskopa in potrditev le-teh s pomočjo ramanske mikroskopije. Pri prvi tehniki smo uporabljali optični mikroskop s kamero in primerno programsko opremo za analizo slike. Programska oprema nam je omogočila ročno izbiro analiziranih delcev tako, da smo delce učinkovine sami izbrali. S to metodo smo dobili velikost delcev. Druga tehnika – ramanska mikroskopija, nam je s pomočjo ramanskega mikroskopa Renishaw inVia in ustrezne programske opreme potrdila pravilno izbiro določevanih delcev na podlagi ramanskega spektra. Za farmacevtsko učinkovino smo izbrali mometazon furoat, ki smo jo primerjali še z dvema farmacevtskima učinkovinama budezonid in flutikazon furoat v nosnem pršilu. Omenjene farmacevtske učinkovine v nosnem pršilu služijo pri odpravljanju simptomov alergijskega rinitisa. Poleg učinkovine pa nosna pršila vsebujejo tudi avicelno fazo (RC-591), ki deluje kot pomožna snov in vpliva na viskoznost vzorcev. Avicelna faza (RC-591) nas pri sami določitvi velikosti delcev ni zanimala. V magistrskem delu smo primerjali vse tri farmacevtske izdelke med seboj, tako generične kot referenčne. Rezultati kažejo, da smo z ramanskim mikroskopom Renishaw inVia potrdili izbiro pravih delcev učinkovine mometazon furoata, budezonida in flutikazon furoata v nosnem pršilu in ne delcev avicela RC-591. Iz analize velikosti delcev opazimo, da ni razlike med generičnimi in referenčnimi vzorci in da imajo vse analizirane nosne suspenzije enako velike delce učinkovine. Velikost delcev učinkovine mometazon furoat in flutikazon furoat je 9 µm, delci budezonida pa so nekoliko večji, 10 µm. Z ramanskim mikroskopom Renishaw inVia je potrjena hipoteza, da se avicel RC-591 lahko optično loči od mometazon furoata, budezonida in flutikazon furoata.
Ključne besede: učinkovine (mometazon furoat, budezonid, flutikazon furoat) nosnih pršil, optična mikroskopija, ramanska mikroskopija, velikost delcev, ramanski spekter
Objavljeno v DKUM: 30.01.2015; Ogledov: 3461; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

6.
MEDSEBOJNI VPLIV POLIMERNE ULTRAFILTRACIJSKE MEMBRANE IN DELCEV OLJNO-VODNE EMULZIJE
Erika Drobnak, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je preučiti vpliv različnih procesnih dejavnikov, na učinkovitost procesa ultrafiltracije oljno-vodne emulzije. Preučili bomo vpliv obratovalnih parametrov kot so tlak, temperatura in pH vrednost ter preizkusili polimerno polietersulfonsko (PES) membrano za čiščenje oljno-vodne emulzije pri procesu čelnega sistema ultrafiltracije. Namen je tudi preučiti medsebojni vpliv zeta potenciala polimerne ultrafiltracijske PES membrane in velikosti delcev oljnih kapljic v emulziji. V raziskavi magistrske naloge smo izvajali čiščenje oljno-vodne emulzije z ultrafiltracijo pri različnih obratovalnih parametrih. Preverili smo učinkovitost zadržanja delcev na površini PES membrane med čiščenjem oljno-vodne emulzije. Pri merjenju zeta potenciala smo ugotavljali stabilnost oljno-vodne emulzije ter vpliv pH vrednosti na zeta potencial PES membrane. Rezultati raziskave so pokazali, da čelna tehnika ultrafiltracije ni najbolj primerna metoda za čiščenje oljno-vodne emulzije zaradi številnih zamašitev PES membrane, tako ireverzibilnih kot tudi reverzibilnih, ki so posledično znižale gostoto volumskega toka permeata. Ugotovili smo, da je PES membrana uspešno zadržala večino delcev oljnih kapljic med ultrafiltracijo, vendar se je zaradi hidrofobnega značaja močno mašila in je ni bilo možno očistiti do te mere, da bi bila primerna za nadaljnjo uporabo. Ugotovili smo, da ima pH vrednost največji vpliv na zeta potencial zaradi interakcij med negativno nabito PES membrano in negativnimi oljnimi kapljicami, zato je pri pH=9 možen najlažji prehod oljnih kapljic skozi membrano in so pretoki višji. Z višjim pH smo dosegli večjo stabilnost oljno-vodne emulzije. Potrdili smo, da PES membrana nima izoelektrične točke in da ima PES membrana negativni zeta potencial v celotnem pH območju, ki med pH 8 in 9 doseže najnižjo vrednost.
Ključne besede: oljno-vodne emulzije, ultrafiltracija, polietersulfonska membrana, mašenje membran, čiščenje membran, zeta potencial, velikost delcev
Objavljeno v DKUM: 03.12.2014; Ogledov: 2569; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

7.
Sledenje delcem v toku viskozne tekočine
Jure Ravnik, Matjaž Hriberšek, Janez Lupše, 2009, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Predstavljena je numerična študija obnašanja delcev v gnani kotanji. Viskozen laminaren tok je simuliran s programskim paketom, ki temelji na metodi robnih elementov. Razvit je algoritem za Lagrangeovo sledenje delcev. Fizikalni model vključuje težnost, vzgon, upor in prispevke zaradi tlačnega gradienta ter dodane mase. Algoritem je bil uporabljen za simulacijo toka in obnašanja delcev v gnani kotanji. Raziskani so bili pogoji za vstop delcev različnih premerov in gostot v sekundarne vrtince v kotanji. Izvedena je bila parametrična študija. Ugotovljeno je bilo, da je velikost delca odločujoč faktor za vstop v sekundarne vrtince. Izvedena je bila primerjava z eksperimentalnimi podatki, ki je pokazala odlično ujemanje rezultatov numeričnih simulacij in eksperimentov.
Ključne besede: disperzni dvofazni tokovi, viskozni laminarni tok, Lagrangeovo sledenje delcev, gnana kotanja, velikost delcev
Objavljeno v DKUM: 31.05.2012; Ogledov: 2445; Prenosov: 41
URL Povezava na celotno besedilo

8.
9.
Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici