Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Integracija obnovljivih virov za večjo samooskrbo ACB Vransko Podjetje DRAS d. d. se ukvarja z vzdrževanjem in obnovo avtocest in hitrih cest v Republiki Sloveniji. Prav tako pa ima v lasti tudi veliko nepremičnin, s katerimi mora gospodarno ravnati. Zaradi vse večjega pomena trajnostno delovanje v svetu se je tudi to netipično logistično podjetje odločilo podpreti projekte, ki temeljijo na obnovljivih virih energije. Nekateri tako naravnani projekti že potekajo znotraj podjetja, pa vendar bi si jih želeli še več. Z izdelavo te naloge raziskujemo možnosti za vpeljavo izkoriščanja sončne energije s pomočjo izgradnje sončnih elektrarn. Osredotočili smo se predvsem na že obstoječe objekte, ki se nahajajo v Avtocestni bazi Vransko. Le-te bi uporabili kot glavno izhodišče, saj bi jih s pomočjo strešnih konstrukcij opremili s solarnimi moduli. Pri tem pa ne smemo pozabiti na podjetje BISOL, ki je z nami delilo svoje strokovno znanje in veščine, ki so jih pridobili z večletnimi izkušnjami pri gradnji na tem področju. S pomočjo kakovostne izvedbe montažnih del bi tako pridobljeno električno energijo v prvi vrsti uporabili za samooskrbo naših potreb, morebitne nastale viške pa bi nato prodali v obstoječe omrežje. Prav tako pa bodo opravljeni nekateri izračuni o smotrnosti izgradnje takšne elektrarne. Vse tako nastale rešitve bodo podane s smernicami in usmeritvami podjetja. Torej, če povzamemo, se podjetje DARS d. d. zaveda vedno večje družbene odgovornosti do integracije trajnostnega delovanja v svojem okolju. S pomočjo inovativnih idej svojih zaposlenih preko projektne pisarne, zadolžene ravno za kasnejšo realizacijo, se le-te praktično uporabijo na terenu. Ključne besede: električni modul, sončna energija, obnovljivi viri, investicija, ACB Vransko, DARS d. d.
Ključne besede: Integracija obnovljivih virov za večjo samooskrbo ACB Vransko Podjetje DRAS d. d. se ukvarja z vzdrževanjem in obnovo avtocest in hitrih cest v Republiki Sloveniji. Prav tako pa ima v lasti tudi veliko nepremičnin, s katerimi mora gospodarno ravnati. Zaradi vse večjega pomena trajnostno delovanje v svetu se je tudi to netipično logistično podjetje odločilo podpreti projekte, ki temeljijo na obnovljivih virih energije. Nekateri tako naravnani projekti že potekajo znotraj podjetja, pa vendar bi si jih želeli še več. Z izdelavo te naloge raziskujemo možnosti za vpeljavo izkoriščanja sončne energije s pomočjo izgradnje sončnih elektrarn. Osredotočili smo se predvsem na že obstoječe objekte, ki se nahajajo v Avtocestni bazi Vransko. Le-te bi uporabili kot glavno izhodišče, saj bi jih s pomočjo strešnih konstrukcij opremili s solarnimi moduli. Pri tem pa ne smemo pozabiti na podjetje BISOL, ki je z nami delilo svoje strokovno znanje in veščine, ki so jih pridobili z večletnimi izkušnjami pri
Objavljeno v DKUM: 24.05.2018; Ogledov: 1014; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: V času hitrih sprememb se vsak dan znova pojavljajo nova podjetja, a hkrati jih tudi vsak dan mnogo preneha delovati, saj je takšno današnje poslovno okolje. V Sloveniji se je v zadnjem času mnogo spremenilo glede poslovanja. Sploh, če gremo v čas 80. let 20. stoletja, kjer so se začeli prvi premiki pri odpiranju gospodarstva iniciativnih posameznikov. Takrat se je tudi začel prehod iz socialističnega v tržno naravnano gospodarstvo. Slovenija je s svojo osamosvojitvijo izgubila jugoslovanski trg, ki je bil izrednega pomena za poslovanje podjetij, zato je na začetku devetdesetih let propadlo kar mnogo velikih podjetij, a hkrati je bilo na novo ustanovljenih ogromno majhnih in hitro rastočih podjetij. V magistrskem delu smo spoznavali nekatere možnosti prenehanja podjetij v Sloveniji ter tudi način prenehanje poslovanja podjetja − podrobneje obravnavali na velikem usnjarskem podjetju Konus iz Slovenskih Konjic, katerega glavni prodajni in hkrati tudi nabavni trg je bil prav jugoslovanski trg. Podjetje Konus je po osamosvojitvi Slovenije postopoma zaključevalo in manjšalo svoje široko delovno okolje. Zapirali so se številni obrati v proizvodnji usnja, hkrati pa so se, pod novim imenom, ustvarjala nova podjetja − z isto tradicijo proizvodnje. Leta 2001 se podjetje Konus tudi uradno vpiše v stečajni postopek, saj ne zmore več premagovati nastalih težav. Stečaj so po dolgih letih obravnavanja zaključili leta 2014, s 60 % deležem poplačanih obveznosti vseh upnikov.
Ključne besede: podjetje, veliko proizvodno podjetje, prenehanje podjetja, kriza, stečaj, osamosvojitev Slovenije
Objavljeno v DKUM: 13.01.2017; Ogledov: 1483; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Banke so svojo priložnost, da se približajo novim ter obstoječim komitentom, začutile z razvojem interneta in s tem izoblikovale spletno bančništvo, ki jim je omogočilo nove tržne poti. Te tržne poti so predstavljale predvsem zniževanje stroškov poslovanja tako bankam kot tudi komitentom ter prihranek na času, kajti spletno bančništvo omogoča opravljanje bančnih storitev izven delovnega časa banke. Banke želijo svojim komitentom ponuditi kar se da najboljše, najsodobnejše ter najzanesljivejše storitve. Zato svoje storitve vedno znova nadgrajujejo ter se želijo približati svetovnemu trendu. Zaradi vedno večjega števila zlorab podjetij preko spletnega bančništva, banke varnosti posvečajo vedno več pozornosti, saj želijo svojim komitentom ponuditi najvarnejše spletno bančništvo. V diplomskem seminarju bomo v prvem delu opredelili elektronsko poslovanje, v katerega prištevam tudi elektronsko bančništvo. Prodajne poti e-bančništva predstavlja tudi spletno bančništvo, ki se vedno znova nadgrajuje in dopolnjuje. Njihova nadgradnja ali prenova pretežno temelji na varnosti spletnega bančništva, ki je najpomembnejša komponenta takšnega poslovanja. Tako bomo tudi te varnostne vidike spletnega bančništva predstavili. V nadaljevanju prvega dela diplomskega seminarja bomo opredelili ter predstavili prednosti in slabosti srednje velikega podjetja, ter proučili, kaj je to spletno mesto, ter kako je zgrajeno. V drugem delu diplomskega seminarja pa bomo podrobno predstavili dve izbrani banki, ki bosta ob koncu tudi predmet primerjave. To sta Banka Celje ter Nova kreditna banka Maribor. Vsaka izmed njiju ima svoje spletno bančništvo za podjetja. Pri Banki Celje se njihovo spletno bančništvo imenuje BC net, NKBM pa ga je poimenovala Poslovni Bank@net. Najprej bomo naredili predstavitev obeh omenjenih bank, kateremu bo kasneje sledila predstavitev spletnih mest, ponudba storitev spletnega bančništva ter uporaba varnostnih mehanizmov spletnega bančništva.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, spletno bančništvo, varnost elektronskega bančništva, spletno mesto, srednje veliko podjetje, Banka Celje, Nova kreditna banka Maribor.
Objavljeno v DKUM: 22.11.2013; Ogledov: 1752; Prenosov: 136
Celotno besedilo (972,94 KB)

Opis: Na podlagi kriterijev razvrščanja podjetij, smo v skladu z v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah opredelili veliko podjetje. Velika podjetja imajo na razpolago veliko različnih načinov za pridobitev virov financiranja. Ker je finančno tržišče bolj prilagojeno velikim podjetjem, z dostopom do virov financiranja nimajo težav. Financiranje je proces, ki odloča o priskrbi različnih virov financiranja, obsega aktivnosti ugotavljanja potrebnih finančnih sredstev in aktivnosti pridobivanja virov financiranja. Podjetja potrebujejo sredstva zaradi različnih namenov, kot so razvoj, širitev, preživetje na trgu, funkcioniranje poslovanja ali za splošne namene. V našem diplomskem delu smo spoznali vse možne oblike priskrbe virov financiranja v podjetjih. Ugotovili smo, da nam je na razpolago pestra izbira. Izbiramo lahko med notranjimi in zunanjimi viri financiranja. Med notranje financiranje štejemo nerazdeljen dobiček, amortizacijo in druge notranje vire, med zunanje vire pa spadajo kapitalski vložki, krediti, subvencije in posebne zunanje oblike (lizing, faktoring, forfeting). Podjetja lahko finančna sredstva pridobivajo tudi z vidika lastništva, iz lastniških in dolžniških virov. Med lastniški kapital spadajo vsi notranji viri, kapitalski vložki in subvencije. V okvir dolžniškega kapitala pa uvrščamo kreditne oblike in posebne zunanje oblike. Spoznali smo, da je zelo pomembno, da znajo podjetja najti pravi vir financiranja in se odločiti o njegovi ceni. Pri odločitvi o virih financiranja je treba poiskati najboljšo rešitev, ki se prilagaja optimalni finančni strukturi sredstev v podjetjih. Vsak vir ima svojo ceno in predstavlja strošek za podjetja. Pri tem si lahko pomagamo z izračunom posameznih stroškov. Ugotoviti in oceniti je potrebno stroške lastniškega in stroške dolžniškega kapitala, potem pa tehtati povprečni strošek kapitala, saj imajo različna podjetja tudi precej različno ciljno finančno strukturo. Na ta način si lahko podjetja zagotovijo najugodnejše financiranje, ki je potrebno za uspešno poslovanje. Na primeru podjetja »X« d. d. smo spoznali osnovne vire financiranja. Načine financiranja podjetja smo razbrali iz bilance stanja. Pri analizi finančnega položaja smo si pomagali tudi z izračuni različnih finančnih kazalnikov. Iz ugotovitev lahko povzamemo, da se podjetje »X« d. d. v veliki meri financira z zunanjimi viri. Kot najpogostejša oblika se pojavljajo dolgoročni in kratkoročni krediti. Finančna struktura tako prikazuje manjši delež lastniškega kapitala in večji del dolžniškega kapitala. Na poslovanje podjetja z negativnimi učinki močno vpliva finančna kriza, ki vpliva na visoko stopnjo zadolženosti.
Ključne besede: veliko podjetje, notranji viri financiranja, zunanji viri financiranja, stroški virov financiranja, lastniški kapital, dolžniški kapital, finančni kazalniki.
Objavljeno v DKUM: 10.12.2012; Ogledov: 2149; Prenosov: 329
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: V Sloveniji, kakor tudi drugod po svetu, prevladujejo mikro, mala in srednje velika podjetja, ki predstavljajo pomemben vir delovnih mest in ekonomskega razvoja. Čeprav ni enotne definicije za družinsko podjetje, je po raziskavah več kot 70% malih in srednje velikih podjetij tudi družinskih. V Sloveniji prevladujejo družinska mala in srednje velika podjetja, ki so v lasti ustanoviteljske generacije in se bodo v prihodnosti morala soočiti z nasledstvenimi vprašanji. Prehod podjetja iz ene generacije v drugo je lahko zelo čustveno obarvan in predstavlja eno izmed večjih težav, saj po nekaterih podatkih le 30% podjetij preživi prehod v drugo generacijo. Uspešen prenos podjetja je odvisen od mnogih dejavnikov, kot so: večletne priprave na nasledstvo, izdelava nasledstvenega plana, iskanje in uvajanja primernega naslednika, prenos vodstva in lastništva, itd. Zanimalo nas je, ali v Sloveniji obstajajo podporne institucije, ki nudijo podjetnikom strokovno pomoč pri reševanju nasledstva in kakšna je njihova prepoznavnost med podjetniki. Magistrska naloga je glede na metodologijo razdeljena na dva dela, in sicer na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo najprej opredelili definicije malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju MSP) v Sloveniji in Evropski uniji ter prikazali njihov pomen za gospodarstvo. Kot posebno vrsto MSP smo izpostavili družinska podjetja. Predstavili smo možne definicije družinskega podjetja in potrebo po enotni definiciji. Vsako družinsko podjetje ima tudi svoje prednosti in slabosti. Ena izmed slabosti družinskega podjetja je nasledstvo, ki smo ga podrobneje preučili. Opredelili smo nasledstvene možnosti ter proučevali dejavnike, ki pozitivno in negativno vplivajo na proces nasledstva. Analizirali smo podporno okolje MSP pri reševanju nasledstva. Preučili smo, kako je to področje urejeno v svetu, predvsem v ZDA in Evropski uniji. Za Slovenijo smo preverili, katere državne agencije ter raziskovalni in svetovalni inštituti v okviru fakultet in univerz nudijo podjetjem strokovno pomoč pri prenosu podjetja na naslednjo generacijo. V praktičnem delu smo izvedli raziskavo med 40 podjetniki malih in srednje velikih podjetij s sedežem v Sloveniji. V raziskavi smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotovili, da veliko podjetnikov v prihodnosti namerava prenesti vodstvo in/ali lastništvo podjetja na svoje potomce, predvsem zaradi upokojitve. Skoraj polovica podjetnikov predvideva, da bo v roku dveh let izvedla prenos lastništva in vodstva, in nato postopoma zmanjševala prisotnost v podjetju. Le 55% podjetnikov pozna kakšno institucijo, ki nudi pomoč pri nasledstvu podjetja. Najbolje sta prepoznani Obrtno-podjetniška zbornica in Gospodarska zbornica Slovenije, saj je veliko podjetnikov tudi njihovih članov. Dve tretjini podjetnikov meni, da bi potrebovali strokovno pomoč, predvsem z davčnega in pravnega vidika, vendar se jih je zelo malo odločilo za pomoč s strani strokovnjaka.
Ključne besede: malo in srednje veliko podjetje (MSP), družinsko podjetje, nasledstvo, nasledstvene možnosti, podporna okolja pri nasledstvu, svetovalne storitve
Objavljeno v DKUM: 12.05.2011; Ogledov: 3521; Prenosov: 370
Celotno besedilo (1,65 MB)