| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNI VIDIKI VELIKEGA PODATKOVJA (BIG DATA)
Hana Kosi, 2016, diplomsko delo

Opis: Ljudje vsakodnevno z uporabo mobilnih aplikacij, brskanjem po spletu in celo pri nakupovanju v trgovini največkrat nezavedno in prostovoljno delimo svoje osebne podatke. Ker se vse več spletnih podjetij in drugih organizacij za lažje in boljše delovanje ukvarja z zbiranjem in obdelovanjem osebnih podatkov, se postavlja vedno pomembnejše vprašanje varstva osebnih podatkov. Prvi pravno zvezujoči mednarodni sporazum na področju varstva osebnih podatkov je oblikoval Svet Evrope in ga leta 1981 predstavil kot Konvencijo o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Evropska unija je v zadnjih 30. letih zaradi vedno naprednejše informacijske tehnologije na tem področju oblikovala obsežno zakonodajo, katere najpomembnejši dokumenti v povezavi z varstvom podatkov so Direktiva 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zadnje spremembe pa sta prinesli Uredba (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES in Direktiva (EU) 2016/680 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ. Zbiranje in obdelovanje podatkov igra pomembno vlogo tudi z vidika konkurence, natančneje pri oblikovanju tržne moči posameznih podjetij in vstopnih ovir, ki jih ta podjetja ustvarjajo za majhna in še ne uveljavljena podjetja. Na tem področju sta francoski in nemški organ za konkurenco maja letos objavila skupno poročilo o velikem podatkovju in konkurenčnem pravu, ki vsebuje raziskavo o tem, na katere načine lahko podatki postanejo vir tržne moči in kako lahko dostop do podatkov s povečanjem preglednosti trga izkrivlja konkurenco, vsebuje pa tudi predstavitev ravnanja s podatki, ki lahko kršijo konkurenčno zakonodajo. V želji po boljši in lažji dostopnosti do podatkov podjetja posegajo po številnih protikonkurenčnih ravnanjih, kot so združevanje podjetij in izključujoča ravnanja, kamor spadajo zavrnitev dostopa, diskriminatoren dostop do podatkov, izključujoči dogovori in vezane prodaje ter navzkrižna uporaba podatkovnih nizov, podatki pa so lahko tudi sredstvo cenovne diskriminacije.
Ključne besede: veliko podatkovje, varstvo zasebnosti, varstvo osebnih podatkov, konkurenca, zakonodaja Evropske unije, Big Data
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1132; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (819,05 KB)

2.
Veliko podatkovje in tarčno politično oglaševanje
Domen Bajde, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je podrobneje preučiti uporabo velikega podatkovja. Zanima nas, kakšen vpliv ima na volitve ter zakaj služi kot podlaga za tarčno oglaševanje. Zanima nas tudi, ali je uporaba tarčnih oglasov manipulativna in neetična. Podrobneje smo preučili politične kampanje, ki so uporabljale tehnike na podlagi velikega podatkovja. Fokus je na ameriških volitvah, saj na domačih tleh uporabe teh tehnik še ne zaznavamo. Posvetili smo se tudi družbenemu omrežju Facebook, ki je zlata jama za zbiranje posameznikovih osebnih podatkov.
Ključne besede: veliko podatkovje, manipulacija, tarčno oglaševanje, volitve
Objavljeno: 09.10.2017; Ogledov: 302; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (874,79 KB)

3.
Pravni vidiki Interneta stvari v Evropski uniji
Jerneja Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: Internet stvari je tehnologija, ki individualnim inteligentnim objektom omogoča, da se med seboj povezujejo, si izmenjujejo podatke in sprejemajo odločitve. Internet stvari pomembno posega na več pravnih področij, zaradi česar se pojavlja več vprašanj, zlasti v zvezi s pravico do zasebnosti ter z njo povezanega varstva podatkov in soglasja za zbiranje in obdelavo osebnih podatkov, diskriminacijo, konkurenčnim pravom, nazadnje pa odpira tudi pomembna vprašanja na področju pogodbenega in odškodninskega prava. Zaradi kompleksnosti ekosistema Interneta stvari in posledične večplastnosti povezanih naprav utegne imeti uporabnik, v primeru nastanka škode, velike težave pri dokazovanju njenega izvora. Pravo EU sicer določa objektivno odgovornost za proizvode z napako, vendar zaradi vsestranskosti povezanih naprav pogosto ni mogoče ločiti med proizvodom in storitvijo, za katero pa ta pravila ne veljajo. Nadalje se zaradi avtonomnosti povezanih naprav oblikuje nov tip pravnih poslov, ki jih med sabo sklepajo avtonomne naprave. Pravna negotovost v zvezi s temi pogodbenimi razmerji izvira iz vprašanja, ali in pod kakšnimi pogoji je oseba, v imenu katere je povezana naprava vstopila v pravno razmerje, pravno zavezana. Zaradi tehnologije Interneta stvari prihaja tudi do fenomena Velikega podatkovja, ki pomeni ogromno količino zbranih podatkov, ki se shranjujejo v oblakih na spletu. Zaradi novo pridobljene tržne vrednosti podatkov se je oblikovala potreba po zakonodajni reformi varstva podatkov v EU, ki bi učinkoviteje uredila to področje in zapolnila nastale pravne praznine, zaradi česar je EU sprejela Uredbo (EU) 2016/179 in Direktivo (EU) 2016/680, ki prinašata nekaj pomembnih novosti. Med drugim nova pravila posameznikom zagotavljajo večjo kontrolo nad lastnimi podatki in njihovo obdelavo, podeljujejo jim pravico do pozabe ter pravico do obveščenosti o nepooblaščenem dostopu do podatkov, predvidevajo pa tudi vgrajeno varstvo podatkov ter varstvo podatkov s privzetimi nastavitvami. V luči pospešenega digitalnega razvoja je EU oblikovala tudi Strategijo za enotni digitalni trg, na katerem želi, upoštevaje posebnosti spletnega okolja, zagotoviti enake pogoje in varno poslovanje kot na notranjem trgu in v okviru katerega spodbuja tudi razvoj Interneta stvari.
Ključne besede: Internet, Veliko podatkovje, Računalništvo v oblaku, varstvo podatkov, zasebnost, soglasje, informacijsko-komunikacijske tehnologije, varnost, Splošna uredba.
Objavljeno: 13.11.2017; Ogledov: 459; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

4.
Veliko podatkovje v pravu in ekonomiji
Liljana Selinšek, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava izbrane ekonomske in pravne vidike velikega podatkovja in analizira novejše trende oz. mnenja o potrebnih pristopih k pravni regulaciji tega področja, ki je tesno zvezano s hitrim tehnološkim napredkom. Temeljna teza prispevka je, da razmeroma enovitega in podatkov polnega virtualnega sveta oz. kibernetskega prostora ne bo mogoče uspešno regulirati parcialno po posameznih pravnih področjih, ampak bo tradicionalno delitev pravnih področij treba preseči z novim krovnim (mednarodnim in široko sprejetim) pravnim aktom oz. področjem, ki bo določilo osnovna pravila in pravna načela, po katerih se bodo nato lahko ravnale tudi posamezne pravne discipline. Če želi pravo igrati aktivno in konstruktivno vlogo v spremenjenih družbenih razmerah ter biti dolgoročno upošteven dejavnik oz. razumna protiutež tehnološkemu razvoju, je potreben sistemski pristop na globalni ravni. Izziv je torej velik, a tudi težav ne manjka. Ena bistvenih je čas - vprašanje je, ali bo pravo še zmožno obvladovati tehnologijo, ko bo (končno) dojelo, za kaj gre.
Ključne besede: veliko podatkovje, digitalno vesolje, podatkovna pravica, napovedni modeli, varstvo osebnih podatkov, zasebnost, pravo
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 142; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (600,19 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Algoritmi v pravu: določanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo s pomočjo računalniškega programa
Katja Piršič, 2019, magistrsko delo

Opis: V modernem svetu nas na vsakem koraku spremlja množica podatkov, iz katerih težko izluščimo informacije. To se v sodnih postopkih lahko odraža tudi na kognitivni preobremenjenosti sodnikov, ki se posledično postopoma začnejo oddaljevati od načela enakosti in enakega varstva pravic. V magistrskem delu zato stremim k novi rešitvi, ki bi sodnikom lahko pomagala pri obvladovanju informacij, prejetih v pravdnem postopku zaradi nastale nepremoženjske škode. Magistrsko delo prikazuje zamišljeni koncept računalniškega programa »Nepremoženjska škoda v1.0«, ki temelji na algoritmu nadzorovanega strojnega učenja in bi sodniku v civilnem postopku pomagal pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zagovarjam tezo, da bi se s tako tehnološko rešitvijo, če bi jo v postopke vpeljali nemudoma, že spoštovalo ustavne in zakonske garancije do te mere, da bi bila njena uporaba zakonita. Poleg tega bi se z zamišljenim konceptom računalniškega programa zagotovila večja pravičnost in enakopravnost oškodovancev, sodniki bi bili zaradi nje kognitivno razbremenjeni, sodni zaostanki in poraba proračunskih sredstev bi se znižala, kar bi v javnosti povrnilo oziroma utrdilo zaupanje v sodni sistem. Prav tako ocenjujem, da bi bile z uporabo navedenega programa spoštovane določbe, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov. Tovrsten program še vedno ne bi mogel nadomestiti sodnika na njegovem delovnem mestu, temveč bi mu lahko služil zgolj kot pripomoček. Ker se pravosodni sistem v Sloveniji v zadnjem desetletju z namenom optimizacije in objektivizacije sodnih postopkov trudi vzpostaviti nov, posodobljen sistem informacijskih rešitev, ne vidim ovire, da omenjenega konceptualnega programa v Sloveniji tako de facto kot de iure ne bi uporabljali že sedaj.
Ključne besede: Določanje višine odškodnine, nepremoženjska škoda, odškodnina, sodna praksa, osebni podatki, GDPR, načelo enakosti, avtomatizirano odločanje, algoritmi, umetna inteligenca, računalniški programi, veliko podatkovje.
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 112; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (912,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici