| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Osebnostne lastnosti v povezavi z impulzivnim nakupovanjem prek spleta
Gligorja Miljatović, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko nalogo smo osnovali z namenom boljšega razumevanja povezanosti med velikimi petimi faktorji osebnosti (ekstravertnost, sprejemljivost, čustvena stabilnost, vestnost, odprtost) in impulzivnim spletnim nakupovanjem. Impulzivni nakup definiramo kot nakup, ki se zgodi brez predhodnega načrtovanja, spontano. Cilj magistrskega dela je bil torej raziskati, ali naštete osebnostne lastnosti vplivajo na impulzivno spletno nakupovanje ter na kakšen način. Vzorec je zajemal 121 udeležencev (75 % žensk, 25 % moških) iz različnih starostnih skupin in z različnimi izobrazbami. Podatke smo zbrali s pomočjo spletne ankete, ki je bila sestavljena iz demografskih vprašanj, Vprašalnika velikih pet BFI-2, spletne igre Iowa Gambling Task (IGT) ter spletnega eksperimenta. Na podatkih smo izvedli statistične analize v programu SPSS. Rezultati so nam pokazali, da se od velikih pet čustvena stabilnost statistično pomembno negativno povezuje z impulzivnim odločanjem. Prav tako smo s pomočjo analiz ugotovili, da izmerjeno impulzivno odločanje statistično pomembno napoveduje verjetnost pojava impulzivnega spletnega nakupa. Tako smo dokazali posreden vpliv osebnostnih lastnosti na pojavnost impulzivnega spletnega nakupa. Ker smo se pri oblikovanju hipotez in modela raziskave naslanjali na ugotovitve sorodnih študij (vpliv osebnostnih lastnosti na klasično impulzivno nakupovanje), nam pričujoča raziskava nudi nove informacije ter izhodišča za nadaljnje raziskave na tem področju.
Ključne besede: Impulzivnost, spletno nakupovanje, Velikih pet
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 920; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (835,32 KB)

2.
Uporaba kratkega vprašalnika za merjenje dimenzij osebnosti po teoriji velikih pet v varstvoslovju : magistrsko delo
Natalija Žarn, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je proučiti merske karakteristike kratkega vprašalnika za merjenje osebnostnih lastnosti po modelu velikih pet v varstvoslovju ter primerjati študente Fakultete za varnostne vede in detektive Republike Slovenije v osebnostnih lastnostih. Zbiranje podatkov je potekalo v več valovih, in sicer med letoma 2018 in 2020. Preverjanje psihometričnih karakteristik vprašalnika z dodatnimi šestnajstimi trditvami pokaže dobro veljavnost in ustrezno zanesljivost merskega instrumenta. Tudi test-retest zanesljivost je ustrezna. Primerjava študentov in detektivov v osebnostnih lastnostih pokaže, da se ne razlikujejo v nevroticizmu, se pa razlikujejo v vestnosti. Zanimala nas je tudi povezanost med prvim in drugim merjenjem vprašalnika pri študentih Fakultete za varnostne vede, saj so nekateri študenti vprašalnik izpolnili dvakrat v razmiku štirinajstih dni. Pri skoraj vseh vrednostih Pearsonovega koeficienta smo opazili visoko/močno povezanost, kar pomeni, da obstaja povezanost med prvo in drugo meritvijo vprašalnika.
Ključne besede: magistrska dela, kratki vprašalnik, dimenzije osebnosti, teorija velikih pet, varstvoslovje
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 774; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

3.
Internacionalizacija kot strategija rasti - študija primera podjetja v enološki dejavnosti
Lucija Mukenauer, 2021, magistrsko delo

Opis: Slovenska podjetja so velikokrat primorana poseči na tuje trge, saj prodaja na domačem trgu ne omogoča pokriti proizvodno količino in povečati prihodke. Podjetje Puklavec Family Wines d.o.o. se srečuje ravno s tem problemom oz. priložnostjo. Sedaj je prisotno že več kot na dvajsetih trgih po svetu. Na vinsko potencialnem avstralskem trgu še do tedaj ni prisotno. Skozi magistrsko nalogo smo predstavili: motive, omejitve in tveganja internacionalizacije, način izbora trgov, strategije vstopa na mednarodne trge, proces internacionalizacije, modele in teorije internacionalizacije ter internacionalizacijo malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Ko se podjetje odloča internacionalizirati je pomembno prav tako vedeti po kakšni strategiji rasti raste in analizirati poslovno okolje. Poslovno okolje smo analizirali s pomočjo treh modelov. To so: Porterjev model, PEST analiza in SWOT analiza. V praktičnem delu naloge smo opisali samo podjetje Puklavec Family WInes d.o.o. ter izvedli konkurenčno, tržno in finančno analizo. Predstavili smo tudi sedanjo strategijo rasti podjetja – diverzifikacijo. Naredili smo preliminarni izbor produktov za novi trg in sicer smo za primerno linijo izdelkov izbrali izdelke višje kakovosti, ki vsebujejo vina svetovno znanih vinskih sort, tj. blagovna znamka Estate Selection. Na podlagi notranje in zunanje analize smo ugotovili, da za podjetje trenutno ne priporočamo vstopa na avstralski trg, saj med Slovenijo in Avstralijo še ni sklenjenega prosto-trgovinskega sporazuma. Zaradi tega so vstopne ovire – carine itd. previsoke. Ko bo ta ovira rešena, bo Avstralija zelo primeren trg za mednarodno sodelovanje, saj so Avstralci veliki pivci in dobri poznavalci vin. Najbolj primeren način vstopa bi v začetku poslovanja bil posredni izvoz z distributerjem, saj velja za vstopno obliko z nižjimi stroški kot ga predstavljajo investicijske oblike vstopa. Prav tako, na začetku, ko še podjetje ne pozna trga, vso odgovornost in stike s trgom prevzame distributersko podjetje, ki se je že morda srečalo s tem trgom. Podjetje Puklavec Family Wines je prepoznavno in vodilno na slovenskem trgu. Njihove znamke beležijo prepoznavnost tudi na tujih trgih. Produkti podjetja so visoke kakovosti. To lahko pojasnimo z dosegom velikega števila mednarodnih nagrad na ocenjevanjih vin. Tudi na najbolj priznanem in prestižnem vinskem ocenjevanju v Londonu so prejeli število nagrad.
Ključne besede: Puklavec Family Wines, internacionalizacija, izbor trgov, motivi internacionalizacije, omejitve in tveganja internacionalizacije, globalizacija, internacionalizacija malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji, teorija rasti, analiza poslovnega okolja, Porterjev model, PEST analiza, SWOT analiza, KANVAS, strategije rasti, preliminarni izbor produktov, notranja analiza, zunanja analiza, oblike vstopa na mednarodni trg.
Objavljeno v DKUM: 31.08.2021; Ogledov: 892; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

4.
Celovita učinkovitost avtomatske formarske linije : magistrsko delo
Matic Hribernik, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na celovito učinkovitost avtomatske formarske linije in razvrščanje zastojev v skupine 6 velikih izgub, na realnem primeru. Najprej so predstavljena teoretična izhodišča ter proizvodni proces, ki je potreben za kvalitetno izdelane ulitke. V zadnjem delu naloge pa so predstavljeni pridobljeni OEE kazalniki in skupine 6 velikih izgub proizvodnega procesa. Na podlagi rezultatov so bile potrjene zastavljene hipoteze. Ugotovljeno je bilo, da so kazalniki OEE v livarni nujno potrebni, saj nam pridobljeni podatki omogočajo dober pregled nad vsakodnevnim delom in bodo v prihodnosti nujno potrebni za spremljanje rezultatov pri optimizaciji proizvodnega procesa.
Ključne besede: avtomatska formarska linija, celovita učinkovitost, razpoložljivost, zmogljivost, kakovost, šest velikih izgub
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 668; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (7,90 MB)

5.
Povezanost velikih pet faktorjev osebnosti in samokontrole z akademsko nepoštenostjo med dijaki in študenti
Elena Vižintin, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se akademska nepoštenost pri dijakih in študentih povezuje z osebnostnimi značilnostmi v okviru teorije »velikih pet« (ekstravertnost, sprejemljivost, nevroticizem in vestnost), znotraj vestnosti me je zanimala še povezanost akademske nepoštenosti z njeno poddimenzijo – samokontrolo. Dodatno so bile preverjene tudi povezave z demografskimi spremenljivkami (spol, stopnja šolanja in smer šolanja). V raziskavi je sodelovalo 222 dijakov in študentov različnih študijskih smeri, ki so izpolnili Vprašalnik velikih pet BFI, Vprašalnik samokontrole BSCS, Vprašalnik akademske nepoštenosti ADI ter Vprašalnik z demografskimi podatki. Rezultati so pokazali, da se tisti posamezniki, ki so manj sprejemljivi, manj čustveno stabilni, bolj ekstravertni in manj vestni, se pogosteje vključujejo v dejanja akademske nepoštenosti, znotraj vestnosti se je kot pomembna pokazala tudi nizka stopnja posameznikove samokontrole. V okviru demografskih spremenljivk so se pokazale razlike glede na spol, stopnjo šolanja in starost v smeri, da so dijaki/dijakinje, moški in dijaki/študenti poslovnih ved bolj akademsko nepošteni v primerjavi s študenti, ženskami in dijaki/študenti drugih, neposlovnih ved. Raziskava je ena izmed prvih na slovenskih tleh, ki se osredotoča na povezanost osebnosti in akademske nepoštenosti, ključna pa je predvsem za ozaveščanje problematike pojava akademske nepoštenosti, ki se je pokazala kot zelo pogosta.
Ključne besede: akademska nepoštenost, osebnost, velikih pet, samokontrola, dijaki, študenti.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1887; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
Vzpostavitev projektne pisarne v multiprojektnem okolju srednje velikega hitrorastočega podjetja
Teja Povhe, 2018, magistrsko delo

Opis: Vzpostavitev projektne pisarne se v današnjem času loteva vse več podjetij, ki si želijo v svoje delovno okolje vpeljati red, disciplino in nadzor nad celotnim portfeljem projektov. Največja problematika, ki se kaže v zadnjem času in ni mala, je ta da vse več podjetij, kjer imajo opravka z večimi projekti naenkrat ne vedo kam točno se izteka denar oziroma kakšno je dejansko finančno in časovno stanje na projektu v danem trenutku. Ravno s tega vidika se podjetja odločijo za vzpostavitev projektne pisarne. Je pa res, da preden se tega lotijo, morajo vedeti kakšne funkcije in naloge bo opravljala projektna pisarna oziroma odgovoriti si morajo na preprosto vprašanje: Kaj želim s projektno pisarno doseči? Največja napak, ki se kaže v podjetjih, ki ne vedo kaj točno je namen projektne pisarne je ta, da se vzpostavitve lotevajo, ker se to sliši moderno in ker jo morda ima njihova konkurenca. To je največja napaka, da dosežemo kontra efekt delovanja projektne pisarne. V takšnem primeru, da se to zgodi, je potem zelo težko ponovno začeti in še težje pritegniti pozornost zaposlenih, da bi pri tem sodelovali, kaj šele, da bi upoštevali vsa pravila, ki se z vzpostavitvijo projektne pisarne vsekakor pojavijo. Ključno pri vsem tem je in o čemer bomo tudi pisali v nadaljevanju magistrske naloge je to, da se vsega novega lotevamo postopoma z lahkimi prijemi in pa soglasno z vodstvom. Brez podpore vodstva, projektna pisarna ne mora obstajat. Vse to na kakšen način in kako se lotiti vzpostavitve bomo opisali v nadaljevanju. Na podlagi realnih izkušenj bomo skušali predstaviti, kaj sploh projektna pisarna je, kdaj je pravi trenutek, da jo imamo in kakšno dodano vrednost pridobi podjetje kot celota.
Ključne besede: projektna pisarna, vzpostavitev projektne pisarne, portfelj projektov, projektni management v srednje velikih in malih podjetjih, gazela
Objavljeno v DKUM: 18.10.2018; Ogledov: 1034; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

7.
Osebnostni dejavniki uspeha v odbojkarski ligi
Iris Kaiser, 2018, magistrsko delo

Opis: Psihološki dejavniki so del kompleksne slike. Na področju športne psihologije je postal cilj poiskati osebnostni profil elitnega športnika. Postavi se vprašanje, kaj naredi športnika uspešnega. Namen magistrskega dela je raziskati povezavo med uspehom v odbojki in osebnostnimi lastnostmi ter anksioznostjo in samopodobo. Želeli smo raziskati, kateri so osebnostni dejavniki elitnih odbojkarjev in odbojkaric, ki vplivajo na športno uspešnost. V raziskavo je bilo vključenih 122 športnikov iz 13-ih slovenskih odbojkarskih klubov iz 1. in 2. lige, ki so rešili vprašalnik osebnostnih lastnosti BFI, vprašalnik za merjenje anksioznosti kot osebnostne poteze STAI-X2 in vprašalnik samopodobe SDQ-III. 54,1% vzorca je registriranih v 1. slovenski odbojkarski ligi, 45,9% pa v drugi. Podatke smo analizirali z diskriminantno analizo in t-testom s pomočjo programa SPSS. Rezultati so pokazali, da imajo igralci in igralke 1. lige boljšo telesno samopodobo vezano na zunanji videz. V osebnostnih lastnostih velikih pet, anksioznosti kot osebnostni potezi in samopodobi vezani na telesne sposobnosti ter na reševanje problemov med igralci 1. in 2. slovenske lige ni bilo statistično pomembnih razlik.
Ključne besede: šport, odbojka, uspeh, osebnostne lastnosti, velikih pet, anksioznost, samopodoba
Objavljeno v DKUM: 15.10.2018; Ogledov: 1206; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (671,89 KB)

8.
Povezava družinskih procesov in osebnostnih značilnosti s tveganimi vedenji v mladostništvu
Tamara Zorko, 2018, magistrsko delo

Opis: Mladostništvo je najbolj rizično razvojno obdobje za pojav tveganega vedenja, ki se pogosto prenaša tudi v kasnejša življenjska obdobja in ima številne negativne posledice tako za posameznika kot za njegovo okolico. Za učinkovito preprečevanje omenjenega vedenja je ključno ustrezno identificiranje občutljivih mladostnikov. Namen magistrskega dela je bil pojasniti vlogo družinski procesov in osebnostnih značilnosti pri pojavu tveganega vedenja. Vzorec je sestavljalo 185 mladostnikov. Uporabljeni so bili vprašalnik družinskih procesov (AFP), vprašalnik osebnostih značilnosti (BFI) ter vprašalnik tveganega vedenja (ARQ). Za preverjanje hipotez so bili uporabljeni t-test, Mann-Whitneyjev U test, korelacije ter multipla regresija. Izkazalo se je, da se tvegano vedenje negativno povezuje z bližino in podporo v družini, s sprejemljivostjo in vestnostjo ter pozitivno s konfliktom v družini in ekstravertnostjo. Ekstravertnost in odprtost se pozitivno povezujeta z iskanjem vznemirjenja, nevroticizem pa z antisocialnim vedenjem. Rezultati kažejo tudi, da se prepričanje o tveganosti negativno povezuje s tveganim vedenjem ter pozitivno z vestnostjo in nevroticizmom. Prav tako prepričanje o tveganosti negativno napoveduje tvegano vedenje, konflikt v družini in ekstravertnost pa ga napovedujeta pozitivno. Ugotovili smo tudi razlike med spoloma v prepričanju o tveganosti. Rezultati sicer nakazujejo tudi na razlike med spoloma v tveganem vedenju, vendar se te niso izkazale kot statistično pomembne. Omenjene ugotovitve odpirajo možnosti oblikovanja ustreznih preventivnih programov ter intervencij za preprečevanje tveganega vedenja pri mladostnikih.
Ključne besede: mladostništvo, tvegano vedenje, prepričanje o tveganosti, družinski procesi, osebnostne značilnosti, velikih pet faktorjev osebnosti
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 1308; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (864,60 KB)

9.
Predvidevanje tokovno povzročenega zvoka in možnosti izboljšav
Peter Košir, 2017, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrskega dela je bila opravljena validacija numerične simulacije dinamičnega pojava tokovno povzročenega zvoka. Podana je bila ustrezna teoretična podlaga, sledi integralna obravnava elementa z značilnim pojavom žvižga v obliki eksperimenta, ki se je izvedel v Laboratoriju za energetske delovne stroje in tehnično akustiko na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Osrednji del magistrskega dela zajema nastavitve in zagon numerične simulacije v programskem okolju Fluent. Sledi analiza vplivnih spremenljivk s pomočjo hitre Fourierjeve transformacije in slikovna obdelava animacije tokovnega polja z lastno programsko kodo. Slednje je izkazalo soodvisnost značilnih amplitud v frekvenčni domeni tokovnega polja in akustičnega pojava.
Ključne besede: numerična simulacija, akustični tlak, tokovno povzročen zvok, turbulenca, turbulenten tok, akustika, zvok, hrup, tok tekočine, računalniška dinamika tekočin, simulacija velikih vrtincev.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2017; Ogledov: 1137; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (3,88 MB)

10.
INTERNET STVARI IN ANALITIKA VELIKIH PODATKOV
Vladimir Desanovski, 2016, diplomsko delo

Opis: Splet postaja vse širše dostopen, stroški povezave se zmanjšujejo, vse več naprav je opremljenih z brezžično povezljivostjo in z vgrajenimi senzorji, stroški tehnologije se zmanjšujejo itd. Vse to je botrovalo nastanku pravšnjega okolja za t. i. internet stvari. Izraz internet stvari je vse pogostejši predmet pogovorov, tako na delovnem mestu kot zunaj njega. Gre za koncept, ki nima le potenciala vplivati na način našega življenja, ampak tudi na način našega dela. Preprosto povedano, to je koncept, ki povezuje katerokoli napravo s spletom. Vključuje vse, od mobilnih telefonov, aparatov za kavo, pralnih strojev, svetilk in skoraj vsega drugega, kar si je sploh mogoče predstavljati. To velja tudi za sestavne dele strojev, na primer motor letala ali sveder v naftni industriji. Obstajajo veliko primerov, kako naj bi to izgledalo oziroma kakšna naj bi bila potencialna vrednost. Internet stvari se lahko uporablja za stvari, kot so prometna omrežja: t. i. pametna mesta, ki nam pomagajo pri zmanjševanju odpadkov in izboljševanju učinkovitosti za področja, kot je poraba energije. Industrija 4.0 in industrijski internet stvari sta izraza, ki ju je sprejelo združenje univerze, podjetij, sindikatov in državnih organov, z njima je povezana vizija proizvodnih sektorjev v prihodnosti. Industrijski internet stvari bo zahteval nove ravni sodelovanja med poslovnimi partnerji, ki združujejo svoje izdelke in storitve za zadovoljitev potreb strank. Spremenili se bodo celotni poslovni modeli, komunikacije med zaposlenimi in stroji ter odnosi in povezave med stroji. Najnovejši val tehnoloških sprememb bo prinesel povsem nove priložnosti za podjetja, skupaj z novimi tveganji. Industrijski internet stvari bo spodbujal rast produktivnosti s predstavitvijo novih priložnosti za nadgradnjo znanja zaposlenih ter ustvaril nove vrste delovnih mest. Količina podatkov v našem svetu je v velikem razvoju in nenehno narašča. Podjetja zajemajo bilijone bajtov informacij o svojih kupcih, dobaviteljih, poslovnih operacijah. Trend, ki se dodaja na velike podatke, je seveda internet stvari. Osnovna ideja tega revolucionarnega koncepta je, da bo skoraj vsak objekt ali naprava imela IP naslov, ti pa bodo med seboj povezani. Glede na to, da bo povezano domala neskončno število naprav, bo količina generiranih podatkov ogromna, tako da bo učinkovitost mehanizmov zbiranja, analiziranja in varnosti podatkov vprašljiva.
Ključne besede: Internet stvari, industrijski internet stvari, veliki podatki, analitika velikih podatkov.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1461; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici