1. Ontogenetski vidik modularne organizacije spodnje čeljustnice velikega hrčka, cricetus cricetus (linnaeus, 1758) : magistrsko deloMaja Belič, 2024, magistrsko delo Opis: Analizirali smo modularno organizacijo spodnje čeljustnice velikega hrčka (Cricetus cricetus) z vidika ontogenetskega razvoja in spolnega dimorfizma. V vzorcu 118 živali so bili osebki obeh spolov, stari od 30 dni do 4 let, razdeljeni v 10 starostnih razredov. Samci so imeli večje spodnje čeljustnice od samic, pri čemer so se statistično značilne razlike pojavile pri 120. dnevu starosti. Oblika čeljustnice se je spreminjala skladno z rastjo, spolni dimorfizem pa je bil s starostjo osebkov izrazitejši. Razlike med spoloma v obliki spodnje čeljustnice so se pojavile s 150. dnem starosti. Delitev spodnje čeljustnice na dva hipotetična modula, na čeljustno telo in čeljustno vejo, smo najprej testirali ločeno za mlade (30–150 dni) in odrasle (2.–4. leto življenja) osebke, delitve pa nismo potrdili. Ob natančnejši analizi starostnih razredov je bila modularna delitev statistično značilna tako pri mladih (40–50 dni) kot mladostnih osebkih (90–120 dni). Osebke od 150. dneva starosti dalje smo testirali tudi ločeno glede na spol. Delitev na dva modula je bila statistično značilna le pri odraslih samicah (2.–4. leto življenja). Pri samcih hipoteza o modularnosti ni bila potrjena. Hipotezo modularne organizacije spodnje čeljustnice smo testirali tudi po izločitvi vpliva alometrije in jo potrdili pri mladih osebkih (30–150 dni), pri odraslih pa ne. Zaključimo lahko, da je modularna organizacija spodnje čeljustnice pri velikem hrčku bolj izrazita pri mladih kot odraslih živalih, kar je v nasprotju s pričakovanji, da imajo mlade živali strukturno manj integrirano lobanjo od odraslih živalih. Pri odraslih živalih pričakujemo izoblikovane funkcionalne module, ki se pri mladih živalih še razvijajo. Pri velikem hrčku na modularno organizacijo lobanje vplivata tudi alometrija in spolni dimorfizem.
Ključne besede: spodnja čeljustnica, veliki hrček, ontogenija, modularnost, alometrija, spolni dimorfizem
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (1,89 MB) |
2. Morfološka variabilnost spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758) na Madžarskem : magistrsko deloDaša Štalc, 2023, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil analizirati geografsko variabilnost in spolni dimorfizem spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus iz madžarske populacije. Predstavnike velikega hrčka najpogosteje najdemo na območju gozdne in travnate stepe. Na Madžarskem je vrsta dokaj pogosta, vendar število osebkov z leti drastično upada. V naše analize smo vključili 355 spodnjih čeljustnic obeh spolov iz štirih različnih geografskih območjih (Dunaszeg, Tiszavasvári, Balmazújváros, Dunaszentpál). Z metodami geografske morfometrije smo ovrednotili variabilnost oblike in velikosti spodnje čeljustnice. Dokazali smo, da obstajajo statistično značilne razlike v obliki in velikosti spodnje čeljustnice na celotnem vzorcu, zato smo nadaljnje analize naredili ločeno po spolu. Dokazali smo, da sta velikost in oblika spodnje čeljustnice razlikujeta glede na spol in geografsko območje. Samci iz območja Dunaszentpál so imeli največje spodnje čeljusti, pri samicah pa so bile največje iz območja Tiszavasvári. Zaznali smo tudi nekaj osebkov, ki so odstopali od povprečne velikosti, saj so bili zelo veliki ali pritlikavi.
Ključne besede: geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, geografska variabilnost, veliki hrček, spodnja čeljustnica.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 611; Prenosov: 56
Celotno besedilo (5,08 MB) |
3. Ontogenetska variabilnost spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758) : magistrsko deloBarbara Stupan, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali ontogenetski razvoj spodnje čeljustnice velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758). Z geometrijsko morfometrijo smo analizirali 123 spodnjih čeljustnic, ki smo jim določili 16 oslonilnih točk. Primerjali smo razlike v velikosti in obliki spodnjih čeljustnic med spoloma ter starostnimi razredi.
Spodnja čeljustnica je rasla vse življenje. Rast je bila najbolj intenzivna do 60. dneva starosti, nato pa se je do 200. dne starosti postopoma upočasnjevala, vendar ne ustavila.
Potrdili smo, da imajo samci večjo spodnjo čeljustnico. Razlike so se pojavile pri 120. dnevu starosti in so trajale do 4. leta življenja. V tem starostnem obdobju razlike niso bile več statistično značilne. Spolni dimorfizem v obliki spodnje čeljustnice smo potrdili v starostnih razredih 40 in 150 dni ter v 2. in 3. letu življenja.
Med ontogenetskim razvojem se je spreminjala oblika spodnje čeljustnice. Največja razlika je bila med najmlajšimi osebki, ki so bili stari manj kot 30 dni, in najstarejšimi osebki v 4. letu življenja. Najizrazitejše spremembe med ontogenetskim razvojem so bile odebelitev čeljustne veje in podaljškov ter dvig kočnikov.
Spodnja čeljustnica raste alometrično, kar ohranja njeno funkcionalnost. Spremembe v obliki so ključne med prehodom iz sesanja na samostojno hranjenje.
Ključne besede: veliki hrček, spodnja čeljustnica, spolni dimorfizem, ontogenija, geometrijska morfometrija
Objavljeno v DKUM: 23.11.2022; Ogledov: 930; Prenosov: 125
Celotno besedilo (2,88 MB) |
4. Geografska variabilnost mandibule velikega hrčka, Cricetus cricetus (Linnaeus, 1758)Jure Masten, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo analizirali geografsko variabilnost mandibule velikega hrčka. V analizo smo vključili 217 mandibul iz treh geografskih območij (nemški in srbski vzorec predstavljata evropsko geografsko območje, ruski vzorec predstavlja azijsko geografsko območje). Vsaki mandibuli smo priredili 16 oslonilnih točk in izvedli analizo velikosti in oblike s pomočjo metod geometrijske morfologije.
V sklopu naloge smo preverjali sekundarni spolni dimorfizem. Rezultati analize variabilnosti velikosti in oblike izkazujejo signifikantno razliko med samci in samicami pri evropskem vzorcu (od evropskih živali smo vključili samo osebke iz nemškega vzorca z znanim spolom). Pri ruskem vzorcu nismo potrdili sekundarnega spolnega dimorfizma. Menimo, da so za razjasnitev tega fenomena potrebne nadaljnje študije. Različen vzorec v velikosti in obliki mandibule nemškega in ruskega vzorca lahko razlagamo na podlagi vpliva habitata. Morebiten vpliv starostne variabilnosti na velikost in obliko mandibule smo izločili, saj analize variabilnosti v kombinaciji s starostjo, spolom in geografskim območjem izvora mandibul ne izkazujejo statistične signifikantnosti. V zadnjem raziskovalnem poglavju smo obravnavali geografsko variabilnost mandibule velikega hrčka. Rezultati analize variabilnosti tako v velikosti, kot obliki so pokazali, da prihaja do razlik med vsemi tremi geografskimi območji. V velikosti se razlikujeta evropski in azijski vzorec, pri čemer smo prišli do zaključka, da so ruski hrčki večji. Srbski in nemški vzorec sta po velikosti precej podobna. V obliki prihaja do največjih razlik na veji mandibule, kjer so koronoidni, kondilarni in angularni izrastki.
Ključne besede: veliki hrček, mandibula, geometrijska morfometrija, sekundarni spolni dimorfizem, starostna variabilnost, geografska variabilnost
Objavljeno v DKUM: 01.06.2016; Ogledov: 1893; Prenosov: 209
Celotno besedilo (2,13 MB) |
