1.
Analiza predlogov preoblikovanja revizijske ureditve v Veliki Britaniji iz obdobja 2020-2023Til Makovec, 2023, diplomsko delo
Opis: V diplomskem delu smo naredili analizo predlogov preoblikovanja revizijske ureditve v Veliki Britaniji iz obdobja 2020–2023. V Veliki Britaniji je na desetine milijonov ljudi odvisnih, neposredno ali posredno, od revizij, ki zagotavljajo, da revidirana podjetja resnično poročajo o svojem delovanju. Nezanesljivi računovodski izkazi lahko privedejo do napačne naložbene odločitve in spodkopavanja nadzora delničarjev, kar posledično ogroža delovna mesta ljudi, njihove pokojnine (v anglosaksonskem svetu) in prihranke. Razpoložljivost zanesljivih informacij o finančnem položaju in uspešnosti revidiranih podjetij je ključnega pomena za zagotavljanje zaupanja, ki je potrebno za pravilno delovanje tržnega gospodarstva, kot je gospodarstvo Velike Britanije.
Pomisleki glede revizijske ureditve v Veliki Britaniji so se pojavili, predvsem ob propadu podjetja Carillion, januarja 2018, ki velja za največji korporativni neuspeh Velike Britanije v zadnjih desetletjih. Podjetje Carillion je bilo drugo največje gradbeno podjetje v Veliki Britaniji. Na pobudo vlade Velike Britanije so bila nato pripravljena tri poročila s strani neodvisnih organov in posameznikov, ki so predlagala številne spremembe revizijske ureditve v Veliki Britaniji.
Decembra 2018 je izšlo neodvisno poročilo o Svetu za računovodsko poročanje (FRC), na podlagi pregleda, ki ga je opravil sir John Kingman, ob podpori svetovalne skupine. Glavni izsledek tega poročila je predlog, da se Svet za računovodsko poročanje (FRC) nadomesti z neodvisnim zakonskim nadzornikom, imenovanim Agencija za revidiranje, poročanje in upravljanje (ARGA). Poročilo pa je vsebovalo skupaj kar 83 predlogov za spremembe. Leta 2019 pa je izšlo poročilo, ki ga je pripravil sir Donald Brydon, ob pomoči svetovalnega odbora in svetovalne skupine revizorjev, kjer se je osredotočil na kakovost in uspešnost revizije s poudarkom na tem, kako bi lahko razvili proces revizije in revizorjevo poročilo tako, da bi bolje služil potrebam uporabnikov in širšemu javnemu interesu. Končno poročilo pa je vsebovalo 64 predlogov za spremembe, med drugim ponovno opredelitev revizije in njenega namena, vzpostavitev stroke za revidiranje podjetij, ki jo bodo usmerjala načela, vzpostavitev mehanizmov za spodbujanje večjega sodelovanja delničarjev pri reviziji in z revizorji. Istega leta pa je izšlo tudi poročilo Urada za konkurenco in trge (CMA), ki je izvedel tržno študijo obvezne revizije, da bi ugotovil, ali revizijski trg deluje tako dobro, kot bi moral. Poročilo pa je vsebovalo štiri predloge za spremembe, med drugim ukrepe za večji nadzor nad revizijskimi komisijami, ukrepe za ublažitev posledic težav ali propada revizijskega podjetja iz velike četverice, predloge za operativno razdelitev med revizijsko in nerevizijsko dejavnostjo velike četverice. Vsak pregled je priporočil nujnost reforme revizijske ureditve v Veliki Britaniji. Po preučitvi le-teh je marca 2021 Ministrstvo za podjetništvo, energetsko in industrijsko strategijo objavilo Belo knjigo, v kateri je podalo predloge za obsežne spremembe vlog in odgovornosti direktorjev, delničarjev, revizorjev in revizijskega nadzornika, da bi spodbudili dvig standardov na področju revizije. Predlaga se, med drugim, vzpostavitev novega nadzornika na področju revidiranja (ARGA), obravnava velikih zasebnih podjetij z več kot 750 zaposlenimi in letnim prometom nad 750 milijonov funtov (847,5 milijonov evrov) kot subjektov javnega interesa (gre za merilo 750:750).
Naredili smo tudi primerjavo bistvenih predlaganih sprememb v Veliki Britaniji s stanjem v Sloveniji na področju revizijske ureditve. Primerjali smo naslednja področja: kdo je nadzornik, naloge nadzornika, namen revizije, opredelitev subjekta javnega interesa ter odgovornost direktorjev revidiranih podjetij. Prišli smo do sklepa, da je nekaj zadev v Veliki Britaniji urejenih enako kot v Sloveniji, na primer obe državi imata definicijo subjektov javnega interesa podedovani iz Evropske unije, nekaj zadev pa se tudi razlikuj
Ključne besede: revizija, reforma, revizijski trg, veliki štirje, Velika Britanija, Slovenija.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2023; Ogledov: 537; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,68 MB)