1. Gospodarske krize v obdobju 2008-2023 in struktura javnofinančnih izdatkov po državah Evropske unijeSemi Fetahu, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vlogo države in njene funkcije pa tudi, kako se javnofinančni izdatki razvrščajo in kategorizirajo po mednarodnih standardih. Za razumevanje in analizo javnofinančnih izdatkov smo preučevali klasifikaciji COFOG in ESA. Ugotovili smo, da sta omenjeni klasifikaciji zelo pomembni za razumevanje in primerjavo prioritet držav v zvezi z javnofinančnimi izdatki.
Analizirali smo gospodarske krize, ki so se v Evropi zgodile med letoma 2008 in 2023, in sicer največje med njimi, veliko recesijo, dolžniško krizo evroobmočja, pandemijo covida-19 in rusko-ukrajinsko krizo. Ob tem smo proučili izdatke držav EU v teh obdobjih. Ekonomske krize se pogosto pojavljajo, vendar večina ne razume, zakaj se zgodijo in kako vplivajo na življenja ljudi. Diplomsko delo poskuša povzeti krize med letoma 2008 in 2023, s posebnim poudarkom na državnih javnofinančnih izdatkih tega obdobja.
V diplomskem delu smo opredelili, katere funkcije držav, po COFOG in ESA klasifikacijah, se v času kriz najbolj spremenijo ter v katere funkcije posamezne države največ vlagajo svoja sredstva. Tako predvidevamo, da so se v času kovid krize javnofinančni izdatki povečali za zdravstvo. Vendar pa bi bilo smiselno vprašati, koliko so države vlagale v zdravstvo pred pandemijo in koliko je pandemija dejansko vplivala na povečanje teh izdatkov. V diplomskem delu smo analizirali tudi makroekonomske agregate, kot so gospodarska rast, stopnja brezposelnosti in stopnjo inflacije.
Ključne besede: velika recesija, dolžniška kriza evroobmočja, pandemija covid, ruska-ukrajinska kriza, Evropska unija, javnofinančni izdatki
Objavljeno v DKUM: 16.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (835,95 KB) |
2. Kazalniki pregrevanja gospodarstva na makro ravni in ukrepi centralnih bankMatic Skrbinšek, 2021, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega projekta preučujemo pregrevanje gospodarstva na podlagi analize makroekonomskih in finančnih kazalnikov. S pregledom relevantne literature s področja pregrevanja gospodarstva se seznanimo s ključnimi kazalniki pregrevanja gospodarstva in ugotavljamo, da pomembne signale, da je gospodarstvo v fazi pregrevanja dajejo predvsem, BDP, inflacija, stopnja brezposelnosti, nepremičninski trg in obrestna mera v okviru makroekonomskih kazalnikov, ter razmerje med posojili in vlogami, zadolženost zasebnega sektorja, finančni vzvod in zgodnji opozorilni indikatorji v okviru finančnih kazalnikov. Na podlagi ukrepov centralnih bank na pregrevanje gospodarstva se posvetimo analizi restriktivne monetarne politike, inflacijskega ciljanja ter transmisijskem mehanizmu. Obenem pa predstavimo tudi dopolnitev finančnega vzvoda iz okvirja Basel III ter na kratko analiziramo omejevanje potrošniških posojil s strani Banke Slovenije. V zadnjem delu projekta pa se posvetimo še fazi pregrevanja ameriškega gospodarstva pred veliko recesijo, kjer ugotovimo, da bi se najhujši krizi lahko izognili, kar se pa zaradi pomanjkanja regulacije in ustreznih monetarnih politik ni zgodilo.
Ključne besede: finančni kazalniki, makroekonomski kazalniki, pregrevanje gospodarstva, ukrepi centralnih bank, velika recesija
Objavljeno v DKUM: 09.11.2021; Ogledov: 924; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,88 MB) |
3. KRITIČNA PRESOJA DAVČNIH UKREPOV V SLOVENIJI IN IZBRANIH DRŽAVAH V RAZMERAH FINANČNE KRIZEVanja Vanovšek, 2010, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga opisuje finančno krizo, ki je zajela svet v letu 2007. Zaradi preobsežnega dajanja kreditov, kreditno nesposobnim posojilojemalcem, se je razvila v najhujšo krizo po letu 1929. Začela se je kot hipotekarna kriza v ZDA, se kmalu razširila na finančne sektorje in prizadela gospodarstva po vsem svetu.
Ukrepi, za blažitev posledic, ki so jih sprejele države se razlikujejo zaradi političnih, gospodarskih in kulturnih razlik, kljub temu pa so se države zgledovale po ukrepih, ki so se izkazali za uspešne. V Evropski uniji so se kmalu pojavile težnje po skupnem reševanju posledic krize, saj bi članice z usklajenim ukrepanjem hitreje prebrodile recesijo.
Države so, v želji obvladovanja razmer, sprejemale ukrepe za gospodarske in finančne sektorje. Poudarek diplomske naloge je na davčnih ukrepih, ki so jih uvedle države članice EU (Slovenija, Nizozemska in Velika Britanija), ter na primerjavi njihove uspešnosti.
Ključne besede: finančna kriza, recesija, protikrizni ukrepi, davčni ukrepi, Velika Britanija, Nizozemska
Objavljeno v DKUM: 21.09.2010; Ogledov: 1824; Prenosov: 200
Celotno besedilo (349,00 KB) |
