1.
TERMOGENETSKO CVETENJE VELIKE ALOKAZIJEVesna Pochyla, 2013, diplomsko delo
Opis: Termogenetsko cvetenje velike alokazije
UDK: 582.547:631.527.82:631.547.4(043.2)=863
Raziskave termogeneze socvetij velike alokazije (Alocasia macrorrhizos (L.) G. Don) so potekale od decembra 2002 do februarja 2003 in od februarja do marca 2004 v eni od divjih populacij na otoku Espiritu Santo, Vanuatu (Južni Pacifik). Temperature so bile merjene s šestimi inframilimetričnimi termočleni (Copper – Constantan, tip T), povezanimi s shranjevalnikom podatkov Campbell Scientific 10X. Termogeno obdobje je trajalo 36 do 42 ur, segrevanje pa je bilo dokumentirano na moškem delu in na sterilnem podaljšku socvetja. Najvišje temperature so bile zabeležene na sterilnem podaljšku. Temperature so začele naraščati malo pred polnočjo in dosegle vrh med 5.45 in 6.00 zjutraj, ko je vonj socvetij postal najbolj intenziven. Povprečna maksimalna temperatura 59 proučevanih socvetij je bila 43,9 ± 0,6 ⁰C. Absolutni maksimum je bil dosežen pri 47,4 ⁰C. Maksimalni odklon od temperature okoljskega zraka je znašal 25,6 ⁰C. Segrevanje moškega dela se je začelo 10 do 15 ur, preden je vonj socvetij postal najbolj intenziven, in se je končalo 2 do 3 ure po sprostitvi peloda. Temperature so dosegle dva vrha: prvi se je pojavil 15 minut po temperaturnem vrhu sterilnega podaljška, medtem ko se je drugi vrh pojavil v času sprostitve peloda. Dominantne obiskovalke cvetočih socvetij so bile strigalice (Labidura truncata Kirby). Oploditev in razvoj semen sta bila zelo redka.
Ključne besede: velika alokazija, Alocasia macrorrhizos, termogeneza, razvoj socvetja, opraševanje
Objavljeno v DKUM: 11.10.2013; Ogledov: 2713; Prenosov: 210
Celotno besedilo (3,01 MB)