| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zgledi iz osnov linearne algebre : povzetek teorije in postopki reševanja nalog s komentarji
Irena Kosi-Ulbl, 2022

Opis: Publikacija je dopolnitev k učbeniku Osnove linearne algebre (iste avtorice). Medtem ko je v omenjenem učbeniku poudarek na teoretični osnovi obravnavanih vsebin, prinaša skripta k vsakemu obravnavanemu poglavju rešene zglede. Na začetku posameznga poglavja je uvodni del, v katerem so navedeni pomembnejši teoretični pojmi, ki jih bomo ponovili, in napoved nalog, ki jih bomo v okviru tega poglavja rešili. Nato sledi kratek teoretični del z zapisanimi definicijami, lastnostmi in obrazci, ki jih potrebujemo pri reševanju nalog. Študentom tako za osvežitev znanja omenjenih pojmov ni treba iskati v učbeniku. Teoretičnemu delu sledi osrednji del poglavja, ki ga predstavljajo podrobno rešeni zgledi z vsemi vmesnimi koraki. Reševanje nalog spremljajo tudi komentarji, ki študenta spomnijo, na kateri teoretični osnovi temelji iskanje pravilne poti do rešitve. Vsako poglavje se končuje s ključnimi besedami in z bistvenimi ugotovitvami poglavja. Pri nekaterih zgledih k lažjemu razumevanju poteka reševanja in k boljši prostorski predstavi pripomorejo barvne slike oziroma različni grafični prikazi.
Ključne besede: determinanta, matrika, sistem linearnih enačb, vektor, vektorski prostor, linearna preslikava, lastna vrednost, lastni vektor
Objavljeno v DKUM: 15.11.2022; Ogledov: 455; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (5,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Funkcije, ki ohranjajo konvergenco vrst : magistrsko delo
Tine Tetičkovič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu vpeljemo funkcije, ki ohranjajo konvergenco vrst. To so funkcije \newline $f:\RR \longrightarrow \RR$, za katere velja, da iz konvergence vrste $\sum\limits_{n=1}^{\infty}a_n$ sledi konvergenca vrste $\sum\limits_{n=1}^{\infty}f(a_n)$. Glavni cilj magistrske naloge je podati in dokazati enostavno karakterizacijo takih funkcij. Najprej bomo predstavili osnovne pojme iz Analize in Algebre, ki so potrebni za razumevanje rezultatov, ki jih opisujemo v magistrskem delu. V drugem poglavju podamo in dokažemo glavni izrek magistrskega dela o karakterizaciji funkcij, ki ohranjajo konvergenco vrst. V zadnjem poglavju preučujemo posplošitve takih funkcij. Natančneje, definiramo lastnost, kot so biti $(c, ac)$, $(ac,c)$, $(acp)$ funkcija, in dokažemo zanimive rezultate za opisane razrede funkcij.
Ključne besede: algebra, absolutna vrednost, funkcija, konvergentnost, limita, vrsta, vektorski prostor, zaporedje
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 942; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (434,67 KB)

3.
Končna polja
Alenka Vok, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: Tema magistrskega dela je pojem, s katerim se srečujemo v algebri, to so končna polja. V delu najprej predstavimo osnovne definicije in lastnosti grup ter kolobarjev, ki jih potrebujemo za lažje razumevanje končnih polj, nato pa bolj podrobno obravnavamo polja. Polje je komutativen kolobar z enoto 1≠0, kjer so vsi neničelni elementi obrnljivi. Vemo, da je vsako polje cel kolobar, za katerega pa velja, da ima karakteristiko enako 0 ali p, kjer je p praštevilo. Razširitev K polja F je končna, če je polje K, ki ga obravnavamo kot vektorski prostor nad poljem F, končno razsežen. Če ima končno polje F q elementov in je K končna razširitev polja F, potem ima K q^n elementov, kjer je n=[K:F]. Če je K razširitev polja F in f(x)∈F[x] nekonstanten polinom, ki razpade v polju K in ne razpade v nobenem pravem podpolju polja K, K imenujemo razpadno polje polinoma f(x) nad F. Dokažemo, da sta poljubni dve polji, ki imata končno število elementov in sta razpadni polji polinoma f(x)=x^(p^n)-x nad ℤ_p, izomorfni. Iz teh trditev sledi karakterizacija končnih polj, ki pove, da za poljubno praštevilo p in poljuben n∈N obstaja do izomorfizma natančno enolično določeno končno polje s p^n elementi. Na koncu podamo enega izmed temeljnih izrekov, predstavljenih v magistrskem delu, to je Wedderburnov izrek. Izrek pove, da je vsak končen obseg polje.
Ključne besede: Karakteristika polja, karakteristika kolobarja, klasifikacija končnih polj, razširitev polja, faktorski kolobar, polje, končno polje, ideal, cel kolobar, maksimalni ideal in praideal, kolobar polinomov, homomorfizem kolobarjev, razpadno polje, vektorski prostor, Wedderburnov izrek, ničle polinoma.
Objavljeno v DKUM: 11.06.2018; Ogledov: 2213; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (661,24 KB)

4.
Matrične norme
Sonja Zorman, 2016, diplomsko delo

Opis: V uvodnem poglavju so podane osnovne definicije in lastnosti povezane z matrikami. Predstavljene so nekatere posebne oblike matrik in pripadajoče lastnosti. Podana je tudi definicija vektorskega prostora in osnovni primeri le teh.Drugo poglavje obravnava vektorske norme. Podana je definicija vektorske norme in nekateri najbolj znani primeri.V tretjem poglavju spoznamo osrednji pojem diplomskega dela: matrično normo. Na začetku je podana definicija matrične norme in nekaj osnovnih primerov matričnih norm. Predstavljen je koncept matrične norme inducirane z vektorsko normo. Na koncu je dokazano, da je za poljubno matrično normo spektralni radij matrike manjši ali enak kot norma te matrike.
Ključne besede: matrika, vektorski prostor, vektorska norma, matrična norma, spektralni radij
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 2225; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (376,55 KB)

5.
Uvod v linearni strig
Gorazd Lah, 2016, magistrsko delo

Opis: Pregledno in izčrpno je predstavljen pojem linearnega striga in osrednja vloga te linearne preslikave na področju linearne algebre. Njegova vpeljava je izvedena postopno in zložno z eksplicitno opredelitvijo s predpisom učinkovanja ter geometrijsko ponazoritvijo, najprej na realnem dvorazsežnem in trirazsežnem vektorskem prostoru geometrijskih vektorjev in nato na poljubnem končnorazsežnem vektorskem prostoru nad poljubnim poljem. Predstavljene so raznovrstne med seboj enakovredne opredelitve pojma linearni strig. Posebna pozornost je posvečena poimenovanju linearnega striga. Navedene in dokazane so temeljne lastnosti linearnih strigov na končnorazsežnem vektorskem prostoru, med katerimi je posebnega pomena ta, da linearni strigi netrivialnega končnorazsežnega vektorskega prostora razsežnosti najmanj dva generirajo njegovo posebno linearno grupo. Utemeljen je elementarni značaj linearnega striga v linearni algebri. Za vsako enoto z obsežnega seznama učbenikov s področja uvoda v linearno algebro ter teorije grup je navedeno, ali je linearni strig sploh omenjen ter v pozitivnih primerih njegova opredelitev in obravnavani rezultati.
Ključne besede: linearni strig, vektorski prostor, endomorfizem, linearen funkcional
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1502; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (859,99 KB)

6.
Distinguishing labellings of group action on vector spaces and graphs
Sandi Klavžar, Tsai-Lien Wong, Xuding Zhu, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: ▫$Gamma$▫ deluje na množico ▫$X$▫. ▫$k$▫-označitev ▫$X$▫ je preslikava ▫$c: to {1,2,...,k}$▫. Označitev ▫$c$▫ množice ▫$X$▫ je razlikovalna (glede na delovanje ▫$Gamma$▫), če za vsak ▫$g in Gamma$▫, ▫$g ne {mathrm{id}}_X$▫ obstaja element ▫$x in X$▫, tako da je ▫$c(x) ne c(g(x))$▫. Razlikovalno število, ▫$D_Gamma(X)$▫, delovanja ▫$Gamma$▫ na ▫$X$▫, je najmanjši ▫$k$▫, za katerega obstaja ▫$k$▫-označitev, ki je razlikovalna. V tem članku študiramo razlikovalno število linearne grupe ▫$GL_n(K)$▫ nad poljem ▫$K$▫, ki deluje na vektorski prostor ▫$K^n$▫ in razlikovalno število grupe avtomorfizmov Aut▫$(G)$▫ grafa ▫$G$▫, ki deluje na ▫$V(G)$▫. Slednje je poimenovano razlikovalno število grafa ▫$G$▫ in označeno z ▫$D(G)$▫. V članku so določene vrednosti ▫$D_{GL_n(K)}(K^n)$▫ za vsa polja ▫$K$▫ in vsa števila ▫$n$▫. Glede razlikovalnega števila grafov študiramo možne vrednosti razlikovalnega števila grafa glede na njegovo grupo avtomorfizmov, njegovo največjo stopnjo in druge strukturne lastnosti. Dokazano je, da če je ▫$mathrm{Aut}(G) = S_n$▫ in ima vsaka orbita v Aut▫$(G)$▫ velikost manj kot ▫$n choose n$▫, tedaj je ▫$D(G) = lceil n^{1/k} rceil$▫ za neko naravno število ▫$k$▫. Dokazan je izrek Brooks-ovega tipa za razlikovalno število: za vsak graf ▫$G$▫ velja ▫$D(G) le Delta(G)$▫, razen če je ▫$G$▫ polni graf, regularni polni dovodelni graf, ali pa ▫$C_5$▫. Vpeljemo tudi pojem enolično razlikovalnih grafov in proučujemo razlikovalno število nepovezanih grafov.
Ključne besede: matematika, teorija grafov, razlikovalno število, grupa, splošna linearna grupa, vektorski prostor, graf, avtomorfizem, razlikovalna množica, mathematics, graph theory, distinguishing number, group, general linear group, vector space, graph, graph automorphism, distinguishing set
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1210; Prenosov: 95
URL Povezava na celotno besedilo

7.
Some functional equations in banach algebras and an application
Joso Vukman, 1987, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku so dokazani rezultati o neki funkcionalni enačbi v kompleksni Banachovi algebri. Eden teh rezultatov je uporabljen pri dokazu abstraktne posplošitve Jordan-Neumannove karakterizacije predhilbertovega prostora.
Ključne besede: matematika, funkcionalna analiza, Banachova algebra, Banachova ▫$ast$▫-algebra, vektorski prostor, modul, aditivna funkcija, avtomorfizem, antiavtomorfizem, prehilbertov prostor, mathematics, functional analysis, Banach algebra, Banach ▫$ast$▫-algebra, vector space, module, additive functions, automorphism, antiautomorphism, pre-Hilbert space
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1303; Prenosov: 94
URL Povezava na celotno besedilo

8.
An application of S. Kurepa's extension of Jordan-Neumann charactization of pre-Hilbert space
Joso Vukman, 1986, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je dokazan rezultat, ki karakterizira kompleksen Hilbertov prostor med vsemi kompleksnimi Hausdorffovimi bornološkimi in sodčastimi lokalnokonveksnimi vektorskimi prostori. Pri dokazu je uporabljen znan rezultat S. Kurepe.
Ključne besede: matematika, funkcionalna analiza, vektorski prostor, bilinearna forma, skalarni produkt, Hilbertov prostor, bornološki Hausdorffov lokalno konveksen prostor, sodčast Hausdorffov lokalno konveksen prostor, vector space, sesquilinear form, inner product, Hilbert space, bornological Hausdorff locally convex vector space, barrelled Hausdorff locally convex vector space
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1203; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

9.
VEKTORSKI PROSTORI LINEARNIH KOD
Valentina Frajzman, 2013, diplomsko delo

Opis: Kode za odpravljanje napak nam pomagajo pri popravkih v motnjah prenosa ali hranjenja podatkov. Ponavadi je koda v binarnem zapisu. Sestavljena je iz zaporedja 0 in 1. Ker so bile kode premalo natancne so dodali vsakemu sporocilu dodaten bit. Živimo v dobi katere bistveno ozadje je tehnologija, zato imajo kode, ki popravljajo napake zelo veliko vlogo. Uporaba paritetnega bita v mehanizmu zaznavanja napak je ena najbolj preprostih in znanih shem v racunalništvu. Pri popravljanju napak govorimo tudi o Hammingovih kodah in linearnih kodah. Pri Hammingovih kodah se izkažeta za pomembna pojma Hammingova razdalja in Hammingova teža. Algebraicna struktura linearnih kod podaja okvir za ucinkovite algoritme za kodiranje in dekodiranje. Večina aktualnih kod za popravljanje napak spada v podskupine linearnih kod.
Ključne besede: Hamming-ova koda, vektor, vektorski prostor, krogla, linearna koda, popolna koda, generatorska matrika, paritetna matrika
Objavljeno v DKUM: 24.09.2013; Ogledov: 1435; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (826,29 KB)

Iskanje izvedeno v 10.59 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici