| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv podlage M9 in različnih načinov sajenja na razvoj koreninskega sistema in nadzemnega dela pri jablani sorte 'Gala' in 'Zlati delišes'
Marko Šonaja, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V okviru diplomskega dela smo spomladi leta 2005 ob krčenju nasada v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik izvedli poskus na jablanah sorte 'Gala' in 'Zlati delišes' na podlagi M9, pri katerem smo ugotavljali vpliv podlage in različnih načinov sajenja na maso koreninskega sistema in maso nadzemnega dela jablan. V poskus smo vključili tri obravnavanja v dveh variantah: obravnavanje z gojitveno obliko vitko vreteno (VV), obravnavanje z gojitveno obliko zelo vitko vreteno (ZVV) in obravnavanje z gojitveno obliko izboljšan navpični kordon (K). Medvrstna razdalja je znašala 3,3 m. Poskus v varianti A je vključeval 8 dreves v vsakem obravnavanju, ki so bila posajena klasično v zemljo, v varianti B pa po 3 drevesa, ki so bila posajena v greben, kar pomeni skupaj 11 dreves po obravnavanju. Skupno smo tako spremljali 33 dreves vsake sorte. Izenačena drevesa smo izkopali z bagerjem tako, da smo ohranili koreninski sistem. Masa lesa je bila vrednotena na način, da smo očistili korenine, porezali rodne nosilce, jih stehtali in z motorno žago odrezali korenine tik nad koreninskim vratom. Nato smo stehtali maso očiščenega koreninskega sistema in debla s prevodnikom. Iz rezultatov meritev smo izračunali maso dreves (MD). Podatke o masi nadzemnega dela svežega lesa (MND) in masi podzemnega dela svežega lesa (MPD), pridobljene v fazi mirovanja smo po posamezni sorti dopolnili s podatki o pridelku, za katere smo po obravnavanjih izračunali indekse alternativne rodnosti. Podatki kažejo, da se s povečanjem gostote sajenja MPD, MND in MD znižuje. Podatki glede različnih načinov sajenja pa kažejo, da sajenje na greben vpliva na slabšo vegetativno rast in razvoj nadzemnega dela neodvisno od sorte. Z zmanjševanjem gostote sajenja se povprečni skupni pridelek na drevo povečuje pri obeh sortah. V nasprotju s sorto 'Gala' je pri sorti 'Zlati delišes' indeks alternance pri obravnavanjih (ZVV) in (K) večji od 50 %, kar kaže na izraženo izmenično rodnost v omenjenih obravnavanjih.
Ključne besede: vegetativna podlaga 'M9', jablana, korenina, 'Gala', 'Zlati delišes'
Objavljeno v DKUM: 19.05.2016; Ogledov: 1341; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (951,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici