SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
NARAVNOGEOGRAFSKI VPLIVI NA POJAVNOST GOZDNIH HABITATNIH TIPOV NA IZBRANEM OBMOČJU SLOVENSKE ISTRE
Igor Paušič, 2009, diplomsko delo

Opis: Habitatni tip ali tip življenjskega prostora predstavlja fitocenozo in zoocenozo kot značilna dela ekosistema, povezana z abiotskimi dejavniki (prst, podnebje, prisotnost in kakovost vodnih virov, svetlobe itd.) na prostorsko omejenem območju. Vegetacija variira glede rastnih pogojev in razmer na rastišču. Običajno se pri fitocenoloških popisih ne oziramo na dejavnike okolja, saj je v ospredju našega zanimanja vrstna pestrost, morfologija in značaj združbe. Habitatni tip se določa glede na rastlinske vrste, ki sam habitatni tip opredeljujejo (vrste, ki karakterizirajo, so značilnice posameznega habitatnega tipa). V diplomskem delu predstavljamo inventar habitatnih tipov izbranega območja v Slovenski Istri. Na omenjenem območju smo primerjali zvezo med posameznimi relevantnimi naravnogeografskimi dejavniki (temperatura zraka, višina padavin, prst, geološka sestava, letna vrednost sončne energije, ekspozicija, nadmorska višina in naklon) na pojavnost gozdnih habitatnih tipov. V diplomskem delu nas je zanimalo, kje na izbranem območju posamezni tipi gozdov uspevajo in katere vrednosti nekega naravnogeografskega dejavnika posamezni gozdni habitatni tip na izbranem območju preferira. Izračunali smo stopnjo korelacije med gozdnimi površinami ter relevantnimi naravnogeografskimi dejavniki na izbranem območju Slovenske Istre. Za analizo podatkov ter izdelavo tematskih kart in grafikonov smo uporabljali programa ArcGIS 9.2 ter statistični program Weka-3-6.
Ključne besede: Slovenska Istra, vegetacija, kartiranje habitatnih tipov, habitatni tipi, naravnogeografski dejavniki, korelacije med naravnogeografskimi dejavniki in gozdnimi habitatnimi tipi
Objavljeno: 09.07.2009; Ogledov: 2249; Prenosov: 165
.pdf Polno besedilo (34,66 MB)

2.
PRIMERJAVA VEGETACIJE IN RABE TAL NA OBMOČJU MOVRAŠKEGA KRASA IN BLIŽNJIH FLIŠNIH PREDELOV MED LETI 1830 IN 2008
Danijel Ivajnšič, 2009, diplomsko delo

Opis: Kulturna krajina, ki je rezultat človekovega poseganja v naravo in urejanja z njo, se je na območju Movraškega Krasa in bližnjih flišnih predelih v zadnjih 200 letih korenito spremenila. V tem diplomskem delu je obravnavana problematika spreminjanja vegetacije — habitatnih tipov ter rabe tal na območju Movraškega Krasa in bližnjih flišnih predelov med leti 1830 in 2008. celotno območje s skupno površino 53,9 km2 je bilo kartirano po habitatni tipologiji PHYSIS v letu 2007. podatki so bili obdelani s programsko opremo ArcGis 9.2 in so prikazani na slikah ter v tabelah. Kartirane poligone smo v nadaljevanju združili v 8 kategorij: naselja in druga infrastruktura, njive, travniki in pašniki, gozd, vinogradi, vode, flišne erozijske oblike in skalovje, oljčniki in drugi nasadi — z namenom primerjave s historičnimi podatki. Izračunane izmere površin posameznih kategorij in površinski odstotek poligonov po posameznih kategorijah smo primerjali s karto »Carta Corografica del Litorale« iz leta 1830. Izstopajoč je proces zaraščanja kot posledica deagrarizacije, po drugi strani širjenje urbanih površin in objektov, zaraščanje travnikov in pašnikov, drobljenje in zmanjševanje njivskih površin. Pomemben vzrok za to je v spremenjenih socioekonomskih razmerah. Večje so spremembe v rabi tal na flišnem predelu raziskovanega območja v primerjavi s apnenčastim delom, kar si razlagamo z vododržnimi lastnostmi flišne kamnine.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: habitatni tipi, vegetacija, GIS, zaraščanje, raba tal, Slovenska Istra.
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 2564; Prenosov: 195
.pdf Polno besedilo (7,40 MB)

3.
DOLOČEVANJE FLUORIDA Z IONOSELEKTIVNO ELEKTRODO V VEGETACIJI
Mojca Škerlak, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je spremljanje površinske kontaminacije s fluoridi v okolici industrijskih obratov, kjer lahko prihaja do emisije fluoridov. Določali smo koncentracijo fluoridov v vegetaciji listavcev. Absorbirane fluoride v vegetaciji smo določevali s predhodnim sežigom v kisikovi tlačni posodi v kateri je absorpcijska raztopina (sežig po Schonigerju) in jih nato neposredno določamo s potenciometrično metodo s fluoridno ionoselektivno elektrodo. Na podlagi opisane metode smo naredili raziskavo emisij plinskih fluoridov pri proizvodnji aluminija in njihov vpliv na vegetacijo v desetletnem obdobju od 1998 do 2008. Glede na posamezne vplive onesnaževalcev na vegetacijo smo prikazali normative o onesnaženosti zraka (imisija), ki veljajo na Norveškem. Vrednosti posameznih onesnaževalcev v zraku so takšne, da predstavljajo mejne vrednosti pri rasti gozdov in vegetacije. Raziskave v tovarni aluminija Talum d.d. Kidričevo so zajele površino okrog 80 km2. V spremljanje so bile vključene tudi oddaljene lokacije, in sicer Maribor (mestni park), Spuhlja in Starše. Določevanje vsebnosti fluoridov smo merili na analizatorju ORION Model EA 940. Na podlagi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da se imisijska koncentracija fluoridov z razdaljo močno znižuje. Najvišje povprečne vrednosti so znotraj tovarne aluminija Talum d.d. Kidričevo. Glede na rezultate analiz ocenjujemo, da bi imisijske koncentracije fluoridov zunaj ograje podjetja v vegetacijskem obdobju 100 dni znašale med 0,1 µg/m3 in 0,2 µg/m3. Za te vrednosti fluoridov pa lahko po lestvici vplivov ugotovimo, da ne vplivajo na vegetacijo.
Ključne besede: fluoridni ioni, potenciometrija, ionoselektivna elektroda, elektrolizna celica, vegetacija
Objavljeno: 23.06.2011; Ogledov: 1655; Prenosov: 267
.pdf Polno besedilo (2,30 MB)

4.
Floristična in funkcionalna primerjava submediteransko-ilirskih in srednjeevropskih polsuhih travnikov
Nataša Pipenbaher, 2011, doktorska disertacija

Opis: Sekundarna travišča Slovenije nudijo dober poligon in osnovo za proučevanje vrstne (floristične) pestrosti, ki je gotovo eden najpomembnejših vidikov biodiverzitete. V disertaciji smo primerjali travišča dveh različnih, sosednjih biogeografskih območij, za katera smo predvidevali, da se razlikujejo v vrstni (floristični) sestavi, geoelementni sestavi, kakor tudi v funkcionalni sestavi in nadzemni biomasi rastlin. Kot reprezentančna primera smo vzeli dva ekološko sorodna tipa travnikov (oba v podobni ekstenzivni rabi, na karbonatni podlagi), submediteransko-ilirske travnike (asociacijo Danthonio-Scorzoneretum villosae, zveza Scorzonerion) in srednjeevropske polsuhe travnike (asociacijo Onobrychido viciifoliae-Brometum, zveza Mesobromion). Biodiverziteta, merjena s pomočjo vrstne pestrosti rastlin, je večja v submediteransko-ilirskih travnikih. Ordinacija 118 popisnih ploskev na osnovi vrstne in geoelementne sestave (horoloških skupin) kaže izrazito divergenco med obema biogeografsko utemeljenima asociacijama. Primerjava 205 rastlinskih vrst na osnovi 20 morfološko-funkcionalnih znakov, ki smo jih izmerili na rastlinah v obeh tipih travnikov, pokažeta, da se travniki med seboj izrazito ločijo tudi na funkcionalnem nivoju. Glavna diferencialna znaka, ki ločujeta travnike med seboj, sta specifična listna površina (SLA) in vsebnost suhe snovi lista (LDMC). Zaključimo lahko, da se obravnavana tipa polsuhih travnikov iz obeh stičnih biogeografskih območij, ki sta v podobni rabi in izpostavljena podobnim okoljskimi razmeram, dobro ločita tako floristično kot tudi funkcionalno, če upoštevamo pokrovnost vrst v popisih, ki je dobra mera za ugotavljanje abundance. Merjenja nadzemna biomasa trav na travnikih je pokazala, da je ta v sednjevropskih travnikih večja kot v submediteransko-ilirskih travnikih. Iz tega sledi, da sorazmerno več biomase v submeditransko-ilirskih travnikih pripade zelem, kar doprinese večjo vrstno pestrost teh travnikov. Biomasa zeli je torej večja v submediteransko-ilirskih travnikih, kar je verjetno tudi posledica velikega fonda vrst v regionalnem vrstnem fondu, kar razlagamo z biogeografskimi dejstvi - SZ Balkan kot glacialni refugij za mnoge vrste in prav tako evolucijsko središče za mnoge vrste, ki ima tudi večji vpliv sredozemskega bazena in njegovega vrstnega fonda. V košenih submediteransko-ilirskih travnikih ima obilno biomaso dlakavi gadnjak (Scorzonera villosa), ki zaradi vertikalnih črtalastih listov in plitkih razvejanih rizomov spominja na graminoide. Menimo, da gre pri njem za povsem specifično izrabo virov, predvsem razpoložljivega volumna v krošnji travnika, saj so črtalasti vertikalno postavljeni listi zelo učinkovita izraba prostora. Poleg tega pa rizomi, ki omogočajo hitro in učinkovito vegetativno širjenje, pomenijo dodatno prednost v obvladovanju podzemskega prostora v travni ruši. Zato sklepamo, da gre za posebno strategijo, t. i. »dvokaličniški graminoid«, ki pa je verjetno zaradi specifične izrabe virov tudi poseben ceh (angl. guild). Ta ceh ima močne kompetitivne lastnosti, favoriziran je s košnjo in zatrt zaradi kompetitivne prednosti trav in visokih steblik po opustitvi košnje.
Ključne besede: polsuhi travniki, Slovenija, morfološko-funkcionalni znaki, morfološko-funkcionalni tipi, Festuco-Brometea, DCA, PCA, vegetacija, nadzemna biomasa
Objavljeno: 23.11.2011; Ogledov: 3091; Prenosov: 384
.pdf Polno besedilo (3,10 MB)

5.
6.
Novejša zgodovina vegetacije na Primorskem Krasu
Mitja Kaligarič, Metka Culiberg, Danijel Ivajnšič, 2011, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: botanika, vegetacija, Kras, Slovenija
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 943; Prenosov: 23
URL Polno besedilo (0,00 KB)

7.
Historična združba plevelov, zbrana v materialu iz butanih hiš v SV Sloveniji
Igor Paušič, Sonja Škornik, Mitja Kaligarič, 2011, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: botanika, vegetacija, butane hiše, Slovenija
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 985; Prenosov: 21
URL Polno besedilo (0,00 KB)

8.
Primerjava morfološko-funkcionalnih potez dominantnih in ostalih rastlinskih vrst na silikatnih suhih traviščih (Goričko, SV Slovenija)
Darja Kuronja, 2013, diplomsko delo

Opis: Raziskava v diplomskem delu je zajemala morfološko-funkcionalne primerjave med dominantnimi in ostalimi rastlinskimi vrstami sekundarnih suhih travišč (razred Festuco-Brometea) na Goričkem (SV Slovenija). Osnovni namen je bil ugotoviti, katere so tiste lastnosti rastlin, ki so jim omogočile, da so postale prevladujoče v tej vegetaciji. Osnova za našo raziskavo je bilo 20 že objavljenih vzorcev (popisov) suhih travišč asociacije Hypochoerido-Festucetum. Raziskavo smo opravljali v vegetacijski dobi leta 2012. Na terenu in iz literature smo zbrali in določili podatke o naslednjih morfološko-funkcionalnih potezah (MFP) rastlin: življenjska oblika, začetek cvetenja, dolžina cvetenja, višina rastline, indikatorski vrednosti za dušik in vlago v tleh, sposobnost razraščanja v prostoru, tip C-S-R ekološke strategije, specifična listna površina (SLA) in vsebnost suhe snovi lista (LDMC). Izbrane MFP smo določali 56 rastlinskim vrstam. Podatke smo primerjali z različnimi statističnimi analizami in rezultate prikazali v obliki grafov in tabel. Ugotovili smo, da obstajajo razlike v MFP med dominantnimi in ostalimi vrstami. Tako so na proučevanih suhih traviščih uspešnejše tiste vrste, ki zacvetijo in s cvetenjem zaključijo zgodaj v vegetacijski sezoni, ko temperature še niso tako visoke. Prav tako je v skupini dominantnih vrst največji delež takih, ki tolerirajo oz. lahko uspevajo na z dušikom zelo revnih tleh in vrstah suhih tal, medtem ko med ostalimi prevladujejo vrste revnih do zmerno bogatih ter suhih do srednje vlažnih tal. Obe skupini vrst imata zelo podobni CSR oznaki, vendar ima skupina dominantnih vrst nekoliko močneje izraženo komponento S (stres-toleratorke) in ostale vrste komponento C (kompetitorji). Naša raziskava dominantnih in ostalih vrst suhih travišč razreda Festuco-Brometea na Goričkem je pokazala, da so vrste, ki prevladujejo na teh traviščih, bolje, kot neprevladujoče vrste, prilagojene na preživetje neugodnih, stresnih razmer, ki so v tej vegetaciji posledica kislih, s hranilnimi snovmi revnih, in sušnih tal.
Ključne besede: vegetacija, Festuco-Brometea, C-S-R ekološke strategije rastlin, Ellenbergovi indeksi, funkcionalni tipi rastlin
Objavljeno: 19.07.2013; Ogledov: 1066; Prenosov: 229
.pdf Polno besedilo (2,71 MB)

9.
Africa and the carbon cycle
2011, zbornik

Ključne besede: ogljik, toplogredni plini, emisije, vegetacija, globalno segrevanje, Afrika
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 132; Prenosov: 0
URL Polno besedilo (0,00 KB)

10.
Coexistence of diploid and tetraploid Salicornia along environmental gradient in low salt marsh
Urška Rozman, Nina Šajna, Mitja Kaligarič, 2012, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: botanika, vegetacija, halofiti, kalitev, botany, vegetation, halophytes, germination, Salicornia
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 192; Prenosov: 7
URL Polno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici