1. Avtoregulatorna vegetacija v pasu pod drevesi jablan : magistrsko deloPetra Perko, 2024, magistrsko delo Opis: Pleveli v vrstnem prosotru so jablanam konkurenčni za hranila in vodo, zato se v standardni tehnologiji pridelave rastlinstvo v pasu pod drevesi zatira z uporabo herbicidov. V zadnjem času je v porastu uporaba alternativnih metod za zatiranje plevela. Ena izmed njih je setev pokrovnih posevkov. V letih od 2021 do 2023 smo v okviru projekta »IPM works« preizkušali izvedljivost sistema avtoregulatorne vegetacije v pasu pod drevesi na kmetiji Marko. Cilj poskusa je bil ugotoviti vpliv avtoregulatorne sejane vegetacije na kakovost in količino plodov ter na vegetativni prirast jablan. V vrstnem prostoru jablan smo sejali mešanico cvetočih enoletnic, mešanico cvetočih trajnic in sojo. Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da sejana avtoregulatorna vegetacija z leti učinkovito prevlada nad avtohtono plevelno podrastjo, ki je prisotna v vrstnem prostoru v nasadu jablan. Soja ima pozitiven vpliv na enoletni prirast poganjkov jablan. Avtohtona podrast in cvetoče enoletnice imajo pozitiven vpliv na prirast obesega debla jablane. Količina pridelka jabolk v obravnavanjih s sejano avtoregulatorno vegetacijo je primerljiva s količino pridelka iz obravnavanja avtohtone podrasti. Glede na rezultate poskusa je vpeljevanje avtoregulatorne vegetacije z različnimi cvetočimi mešanicami v vrstni prostor v sadovnjaku iz vidika zatiranja avtohtone podrasti učinkovito in nima negativnega vpliva na količino in kakovost pridelka.
Ključne besede: jablana, vrstni prostor, avtoregulatorna vegetacija, avtohtona podrast, pridelek
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 51
 Celotno besedilo (4,43 MB) |
2. Vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov s pomočjo brezpilotnih letalnikov : diplomsko deloDominik Satler, 2023, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti pomen in uporabo novih tehnologij za vzdrževanje visokonapetostnih daljnovodov. Podrobneje so opisani posamezni sestavni deli daljnovoda, vzroki za nastanek poškodb in različni postopki vzdrževanja. Izpostavili smo tudi pravila, ki veljajo za letenje z brezpilotnim letalnikom in razložili njihovo delovanje ter tehnične podrobnosti. Podrobneje je opisana laserska tehnologija zajemanja podatkov, ki se s časom vse bolj uporablja v povezavi z brezpilotnimi letalniki. Za lažjo predstavo smo naredili tudi primerjavo med klasičnim vzdrževanjem in vzdrževanjem z uporabo brezpilotnega letalnika. Na koncu pa je predstavljen potek same izvedbe vzdrževanja in prikaz rezultatov zajetih podatkov iz fotogrametrije in LiDAR.
Ključne besede: vzdrževanje, pregled, daljnovodi, brezpilotni letalnik, vegetacija, fotogrametrija, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 417; Prenosov: 88
Celotno besedilo (3,70 MB) |
3. Svetlobna onesnaženost na območju doline Voglajne in Zgornjega Posotelja ter njen vpliv na vegetacijoMojca Rajh, 2021, magistrsko delo Opis: Svetlobno onesnaženje je oblika onesnaževanja, do katere je privedla človeška želja po daljšanju dneva. Slednje so ljudje dosegli z različnimi svetilkami, ki so s svojo umetno svetlobo osvetljevale prostor. Da svetloba v nočnem času predstavlja onesnaževanje, smo se v Sloveniji začeli zavedati v 80. letih prejšnjega stoletja, kljub temu pa je stanje na tem področju še vedno zelo zaskrbljujoče. Glavni vir te oblike onesnaževanja je javna razsvetljava, dostikrat pa so preveč in nepravilno razsvetljeni tudi različni objekti. Posledice svetlobnega onesnaževanja so astronomske, biološke, okoljske, zdravstvene in ekonomske. Čeprav posledice poznamo, pa so nekatere izmed njih premalo raziskane.
V magistrski nalogi smo ugotovili, da je območje doline Voglajne in Zgornjega Posotelja svetlobno onesnaženo. Glavni vir svetlobne onesnaženosti predstavlja javna razsvetljava večjih naselij, ki se nahajajo na tem območju, na sij neba pa vplivajo tudi naselja, ki so lahko tudi do 150 kilometrov oddaljena od nas. Zaradi odboja svetlobe od oblakov oblačno vreme le še poslabša razmere. Z gibanjem letne dinamike vegetacijskega indeksa (NDVI), s številom odbojev lidarskih točk in fenološkimi opazovanji vzorca navadne breze (Betula pendula Roth) na izbranih osvetljenih in »neosvetljenih« habitatih smo dokazali, da svetlobno onesnaženje vpliva na vegetacijo. Listje osvetljenih brez ostaja na krošnjah dlje časa kot listje brez, ki niso osvetljene.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, sij neba, daljinsko zaznavanje, vegetacija, NDVI, lidar
Objavljeno v DKUM: 09.08.2021; Ogledov: 1018; Prenosov: 124
Celotno besedilo (8,81 MB) |
4. Razlike v morfološko-funkcionalnih tipih in funkcionalni pestrosti pol-naravnega travnika glede na pogostost košnjeTeja Vrbek, 2020, magistrsko delo Opis: V raziskavi smo ugotavljali razlike v morfološko-funkcionalnih potezah in funkcionalni pestrosti pol-naravnega travnika asociacije Ranunculo repentis-Alopecuretum pratensis glede na pogostost košnje. To so srednjeevropski mezotrofni do evtrofni gojeni nižinski travniki (šifra habitatnega tipa: Physis 38.22; Natura 6510). Ti travniki so med vrstno bogatejšimi habitati v Evropi in so s kmetijskega stališča pomembni predvsem kot vir krme za živino. Naša raziskava temelji na podatkih, ki so bili zbrani na trajnih popisnih ploskvah pol-naravnega travnika, ki ga vse od leta 1995 vodijo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Poskus je zasnovan po metodi naključnih blokov v štirih ponovitvah s šestimi različnimi režimi košnje. V analizo smo vključili 63 rastlinskih vrst, 31 vegetacijskih popisov in 52 morfološko-funkcionalnih potez. Določitev morfološko-funkcionalnih tipov za popisane rastline smo izvedli s klastrsko analizo. Za ugotavljanje vpliva košnje na morfološko-funkcionalne poteze in funkcionalno pestrost smo uporabili PCA analizo. Določili smo 5 morfološko-funkcionalnih tipov rastlin. Potrdili smo hipotezo, da je različna pogostnost košnje posameznih popisnih ploskev spremenila zastopanost in razmerje posameznih morfološko-funkcionalnih potez rastlin v primerjavi z izhodiščnim ekstenzivnim travnikom. V raziskavi smo delno potrdili tudi hipotezo, da bo največja funkcionalna pestrost na popisnih ploskvah z najmanj pogosto košnjo. To je veljalo predvsem za poteze, ki so v močni povezavi s kompeticijsko strategijo rastlin, kakršna je tudi višina rastline.
Ključne besede: vegetacija, travišča, morfološko-funkcionalne poteze, košnja, funkcionalna pestrost
Objavljeno v DKUM: 02.03.2020; Ogledov: 1510; Prenosov: 256
Celotno besedilo (1,32 MB) |
5. Učinek revitalizacijskih posegov na obrežno vegetacijo na primeru mrtvice Petišovsko jezero/ Csiko legelo, PrekmurjeValentina Pernat, 2019, magistrsko delo Opis: Mrtvice predstavljajo enega glavnih naravnih vodnih habitatov za mnoge rastlinske in živalske vrste, a v zadnjih desetletjih močno izginjajo, zato je strategija njihovega ohranjanja izjemnega pomena. Naša raziskava se je navezala na opravljeno študijo obnove izbrane mrtvice Csiko Legelo na območju JV Prekmurja (Wetman, 2011–2015).
V letih 2014–2016 smo na območju reke Mure v Sloveniji, natančneje na mrtvici Csiko Legelo (Petišovsko jezero), izvedli popise vodne in obrežne vegetacije. Primerjali smo floristične popise pred (leto 2011) in po posegih (leta 2014–2016) ter s tem ugotovili trend širjenja sukcesije glede na življenjske oblike taksonov. Vzorčenja smo izvedli v treh sezonah v štirih popisnih terminih, največ vrst smo zabeležili ob tretjem vzorčenju (N=53) in najmanj vrst pri prvem vzorčenju (N=25). Skupno smo na izbranem odseku mrtvice Csiko Legelo popisali 61 različnih rastlinskih vrst. Prav tako smo ugotavljali prisotnost tujerodnih in invazivnih vrst glede na sezono ter vrst z Rdečega seznama ogroženih praprotnic in semenk. V drugi sezoni, natančneje pri tretjem vzorčenju (avgust, 2015), je bilo največ ogroženih vrst (16), v tretji sezoni oz. pri četrtem vzorčenju (september, 2016) pa najmanj (4). Od življenjskih oblik so v vseh sezonah prevladovale zelnate trajnice – hemikriptofiti (37,7 %), najmanjši delež so predstavljali grmički in polgrmički – hamefiti (0,01 %).
Najvišjo abundanco (1) v vseh popisnih sezonah so izkazovale trpotčasti porečnik (Alisma plantago-aquatica), navadna krvenka (Lythrum salicaria), navadni trst (Phragmites australis), vodni sovec (Oenanthe aquatica) in paostrični šaš (Carex pseudocyperus). Izmed redkih in ogroženih vrst so se v popisih največkrat pojavile kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus), vodni sovec (Oenanthe aquatica), trožilnata vodna leča (Lemna trisulca), prava potočarka (Rorippa amphibia), najmanjkrat pa zlatorumena kislica (Rumex maritimus) in beli lokvanj (Nymphaea alba).
Opravili smo tudi DCA analize za vse vrste in posebej za 4 izbrane vrste (Oenanthe aquatica, Butomus umbellatus, Typha latifolia, Phragmites australis). Po tej analizi smo opazili, da na izbranem odseku mrtvice poteka sukcesija v treh opaznejših fazah. Najprej so se pojavile enoletne amfibijske vrste, npr. vodni sovec (Oenanthe aquatica), prava potočarka (Rorippa amphibia), črnordeča ostrica (Cyperus fuscus), nato trajnice, kot so širokolistni rogoz (Typha latifolia), ozkolistni rogoz (Typha angustifolia), kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus) in navadni trst (Phragmites australis). Kasneje smo opazili že otočkasto naselitev šašev in poselitev nekaterih tujerodnih vrst, kot so žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), pravi kolmež (Acorus calamus), tridelni mrkač (Bidens tripartita) in žvrklja (Ambrosia artemisiifolia).
Zaključimo lahko, da se že v zelo kratkem času po mehanskih posegih na mrtvici dokaj hitro naselijo pionirske vrste in enoletnice, značilne za zamuljena, prehodna tla, med katerimi sta posebej izstopala Oenanthe aquatica in Rorippa amphibia. To pomeni, da so skrbno načrtovani posegi v prostor ne samo pozitivni, ampak v določenem vidiku celo nujni, v kolikor želimo dolgoročno ohraniti vitalnost mrtvic.
Ključne besede: mrtvica, revitalizacija, flora in vegetacija, habitatni tipi, tujerodne invazivne vrste, redke in ogrožene vrste, življenjska oblika rastlin, sukcesijske faze
Objavljeno v DKUM: 19.02.2019; Ogledov: 1916; Prenosov: 121
Celotno besedilo (2,28 MB) |
6. Vrstni obrat in premiki v funkcionalnih tipih rastlin v primarni sukcesiji na rečnih prodiščihMarija Meznarič, 2016, doktorska disertacija Opis: Prodišča so obrežne ali osrednje rečne naplavine, ki jih ustvarja in nenehno spreminja rečni tok. Morfološko heterogeno in dinamično okolje prodišč je omogočilo razvoj različnih habitatov in veliko pestrost vrst in združb. Z raziskavo v okviru disertacije smo želeli prispevati k razumevanju poglavitnih okoljskih dejavnikov, ki vplivajo na vegetacijo prodišč v procesu primarne sukcesije. Cilji, ki smo si jih zastavili v raziskavi so se navezovali tako na proučevanje vrstnega obrata skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji (spreminjanje sestave rastlinskih vrst v časovni seriji), kot tudi na premike v ekoloških strategijah rastlin, oz. premike funkcionalnih tipov rastlin, ki naseljujejo habitate na prodiščih. Uporabili in primerjali smo dve metodi: metodo stalnih ploskev in metodo kronosekvenc. Podatke o vegetaciji in okoljskih spremenljivkah smo vzorčili na 29 prodiščih srednje Drave (kronosekvence, N=143) ter na umetno znižanem prodišču pri Borlu (trajne ploskvice, N=422), kjer je vzorčenje potekalo med leti 2005-2011. Na 565 popisnih ploskvah smo ugotovili 211 rastlinskih vrst. Analiza vrst glede na preferenco habitata je pokazala, da je bilo na prodiščih največ vrst motenih/ruderalnih rastišč (55,5%), sledijo jim gozdne/grmiščne (13,7%), traviščne vrste (11,4%), vrste vodnih in obvodnih habitatov (10,9%) in indiferentne vrste (8,5%). Metode indirektne (PCA in DCA) in direktne (RDA, CCA) analize gradientov so pokazale na raznolikost v floristični sestavi popisnih ploskvic, pri tem pa smo ugotovili, da z metodo kronosekvence, ne moremo nadomestiti metode trajnih ploskvic, kadar ugotavljamo vrstni obrat v primarni sukcesiji na prodiščnih habitatih. Vrstne sestave enako starih stadijev rastlinskih združb na prodiščih se med sabo razlikujejo zaradi raznolikosti okoljskih parametrov na prodiščih; zgolj iz podatka o starosti vegetacijskega sestoja v procesu primarne sukcesije tako ne moremo sklepati o vrstni sestavi. Kot najmočnejša okoljska lastnost pri razlagi razlik v vegetaciji se pokažeta višina prodišča, sekundarno pa sestava tal (deleži proda/peska/mulja). Na osnovi 15 morfološko-funkcionalnih znakov in modela CSR primarnih strategij smo ugotavljali tudi premike v ekoloških strategijah rastlin skozi posamezne stadije v primarni sukcesiji. Močno je prevladovala CR strategija (42,1%) - kompetitorske-ruderalke. Ugotovili smo, da sta motnja in kompeticija dejavnika, ki najmočneje zaznamujeta habitate na prodiščih, medtem, ko je stres prisoten z nizkimi intenzitetami. Pri spremljanju primarne sukcesije na prodiščih smo ugotovili, da začetne CR oznake (prve faze sukcesije) naredijo premik v smeri C oznak oz. C komponente. Navedene premike oznak popisov lahko pripišemo vedno manjšemu učinku poplavne motnje na prodišče, nanosu sedimenta, ki poveča zalogo hranil v podlagi ter zmanjša (mulj, pesek) učinek pomanjkanja vode (stresa) v tleh. Zelo pomemben pogoj za ohranitev biotske pestrosti je ohranitev naravne rečne dinamike, ki pa jo človek s svojimi številnimi posegi v rečne in obrečne ekosisteme močno spreminja. Prodišča predstavljajo zato enega najbolj ogroženih elementov krajine. Raziskava procesa primarne sukcesije na prodiščih v odvisnosti od različnih okoljskih parametrov ni pomembna samo zaradi doprinosa k razumevanju temeljnih ekoloških procesov, ki se odvijajo v tem okolju, temveč so hkrati tudi nujen pogoj za predvidevanje posledic vpliva človeka na te habitate in tudi za načrtovanje ukrepov za njihovo preprečitev oz. zmanjšanje teh posledic.
Ključne besede: CSR strategije rastlin, invazivne rastline, vegetacija, multivariantne analize, pestrost rastlin, trajne ploskvice, kronosekvence, reka Drava, funkcionalne poteze rastlin, primarna sukcesija, vrstni obrat, rečna prodišča
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 8882; Prenosov: 432
Celotno besedilo (6,14 MB) |
7. Spremembe rabe tal med leti 1830 in 2008 na območju Movraškega Krasa in na bližnjih flišnih predelihDanijel Ivajnšič, Sonja Škornik, Mitja Kaligarič, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Kulturna krajina, ki je rezultat človekovega poseganja v naravo in njenega urejanja, se je na območju Movraškega Krasa in na bližnjih flišnih predelih slovenske Istre v zadnjih 180 letih korenito spremenila. Izstopajoč je proces zaraščanja kot posledica deagrarizacije, drobljenje in zmanjševanje njivskih površin, zaraščanje travnikov in pašnikov, po drugi strani pa širjenje urbanih površin. Spremenjene socio-ekonomske razmere so eden izmed pomembnih vzrokov za omenjene procese. V prispevku obravnavamo spremembe v rabi tal med leti 1830 in 2008 na flišni in apnenčasti podlagi raziskovanega območja. Zgodovinske podatke smo pridobili s pomočjo karte “Carta Corografica del Litorale” ter jih nato primerjali s kartiranjem habitatnih tipov po metodi PHYSIS v letu 2007/08. Primerjava procesa zaraščanja na flišni in apnenčasti podlagi je pokazala, da je ta proces bolj izražen na apnenčasti podlagi.
Ključne besede: apnenec, fliš, raba tal, slovenska Istra, vegetacija, zaraščanje
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1514; Prenosov: 128
Celotno besedilo (637,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Halophile vegetation of the Slovenian seacoast : Thero-Salicornietea and Spartinetea maritimaeMitja Kaligarič, Sonja Škornik, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: Halophile vegetation of the Slovenian sedimentary seacoast have been sampled with the standard Braun-Blanquet procedure. All the 140 collected relevés have been classified using the SYN-TAX 2000 software. The resulting dendrogram separated 5 well-defined clusters, characterized by different dominant species. Two well separated clusters have been further elaborated in this study. The floristically-poor association Suaedo maritimae-Salicornietum patulae Brullo et Funari ex Géhu et Géhu Franck 1984 tend to form monodominate stands with Salicornia europaea s.l. on mudflat hypersaline stands. The association Suaedo maritimae-Bassietum hirsutae Br.-Bl. 1928, with high abundance of Suaeda maritima occupy smaller surfaces on drier stands. Both were classified within halophile annual swards of the class Thero-Salicornietea. Spartina maritima-dominated perennial halophyte salt marshes are represented with association Limonio-Spartinetum maritimae (Pignatti 1966) Beeft. et Géhu 1973 (class Spartinetea maritimae), which colonizes muddy islets, perturbed by high tide and sea turbulence and supports brackish water, which should be rich in nutrients.
Ključne besede: botanika, fitocenologija, halofitna vegetacija, klasifikacija, severni Jadran, Thero-Salicornietea, Spartinetea maritimae
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1388; Prenosov: 42
 Povezava na celotno besedilo |
9. Vegetation of the Stjuža coastal lagoon in Strunjan landscape park (Slovenia) : a draft history, mapping and nature-conservancy evaluationNina Šajna, Mitja Kaligarič, 2005, izvirni znanstveni članek Opis: A draft history of the artificial Stjuža coastal lagoon was reconstructed on the basis of old maps (1804 and 1873); and compared with the present-day situation using GIS. The current data were simplified to obtain comparable caregories (landscape units) with old maps. The following major landscape units were distinguished: lagoon, salt marshes, mainland, brackish rivers and estuaries, ditches and canals, salt-pans, embankment, villages and roads. On current map, a total of 47 habitat types according to PHYSIS typology occurring in 206 polygons, which cover an area of 41.6 ha, were identified and described. Habitats with greater nature-conservancy value cover 26.7 ha of the total research area and constitute 40% of the polygons described. 55.6% of these belong to halophilous scrubs - Sarcocornetea fruticosi (= Arthrocnemetea fruticosi) - and 25.9% to annual salt pioneer sward communities, dominated by Salicornia europaea. Mediterranean salt swamps (Juncion maritimi) are present to a small extent only. It could be concluded that the artificial Stjuža lagoon, constructed for fish farming purposes, developed in habitat diverse coastal wetland area after partial abandonment.
Ključne besede: botanika, vegetacija, biogeografija, obalna laguna, habitatni tipi, kartiranje, obmorska mokrišča, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1787; Prenosov: 62
Povezava na celotno besedilo |
10. Is variety of species-rich semi-natural Mesobromion grasslands detectable with functional approach?Mitja Kaligarič, Nina Šajna, Sonja Škornik, 2005, izvirni znanstveni članek Opis: The aim of the study was to compare how the relevés of species-rich dry grasslands (classis Festuco-Brometea) in Central and Eastern Slovenia differ among each other on the basis of floristic composition and of 11 Plant Functional Traits (PFTs). On the basis of floristic structure and cover values, the relevés were classified in three well separated clusters. In the PCA ordination, the first axes suggested a gradient of soil pH, while the second, floristically based gradient, was interpreted as soil humidity. On the basis of selected traits, 3 PFTs were clustered, but not clearly interpreted. Despite differences in environmental parameters across Slovenia (climate, geographical position, altitude, soil conditions) and variety of land use disturbances - drivers of floristic variety, no discernible difference in vegetation structure in terms of selected plant traits were perceived by PCA ordination. It could be concluded that secondary dry grasslands share rather uniform functional types with not clearly detectable structural differences among them.
Ključne besede: botanika, vegetacija, biogeografija, travišča, suha travišča, rastlinski funkcionalni znaki, rastlinski funkcionalni tipi, Slovenija, funkcionalni pristopi
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1535; Prenosov: 44
Povezava na celotno besedilo |
