1. Stališča policistov do vedenjskih dejavnikov komandirjev na Policijski upravi KoperMarjan Pelko, Franc Kosmač, Vinko Gorenak, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policisti, vodstveni delavci, vedenjski dejavniki, management, vodenje, zadovoljstvo, PU Koper
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (234,04 KB) |
2. Kako policisti ocenjujejo vedenjske dejavnike managementa na nivoju policijskih postaj Policijske uprave KranjPeter Jamnik, Franc Kosmač, Vinko Gorenak, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policisti, vodstveni delavci, vedenjski dejavniki, management, vodenje, PU Kranj
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 181; Prenosov: 7
Celotno besedilo (281,80 KB) |
3. Spolno nadlegovanje preko spleta : pojavnost in značilnosti viktimizacije med mladimi odraslimi ženskamiKlavdija Klavžer, 2021, diplomsko delo Opis: Internet in splet uporabnikom ponujata raznorazne možnosti za medosebno interakcijo, socialno povezovanje in sodelovanje, vendar pri tem uporabnikom pretijo tudi nevarnosti povezane s kibernetsko kriminaliteto. Med pogoste grožnje, ki se pojavljajo pri uporabi elektronske komunikacije in spletnih storitev sodijo različne oblike kibernetskega nadlegovanja in spletnega spolnega nadlegovanja, pri čemer je viktimizacija posebej razširjena med mlajšimi uporabniki in ženskami. Pregled literature kaže, da so določeni vidiki povezani z viktimizacijo zaradi spletnega spolnega nadlegovanja pogosto predmet znanstvenih raziskav, medtem ko so dejavniki vezani na vedenja pri uporabi spleta v povezavi s tovrstno viktimizacijo manj raziskani. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pojavnost spletnega spolnega nadlegovanja in proučiti vedenjske dejavnike, ki so potencialno povezani z viktimizacijo. V ta namen smo na osnovi teorije rutinske dejavnosti in teorije življenjskega sloga načrtovali raziskavo in izvedli spletno anketo med mladimi odraslimi ženskami – uporabnicami spleta. V raziskavi je sodelovalo 305 anketirank, rezultati pa so pokazali, da viktimizacija zaradi spletnega spolnega nadlegovanja sicer ni pogosta, vendar pa se kljub temu določene oblike nadlegovanj (kot npr. neželene prošnje ali sporočila s spolno vsebino) pojavljajo bolj pogosto. Izmed različnih vedenjskih dejavnikov sta z viktimizacijo najmočneje povezana samorazkrivanje in število prijateljev na družbenih omrežjih. Ugotovitve prav tako nakazujejo, da so anketiranke dobro ozaveščene o nevarnostih spolnega nadlegovanja na spletu ter da se pred njim znajo dobro zaščititi. Gre za eno izmed redkih raziskav o spletnem spolnem nadlegovanju v povezavi z vedenjskimi dejavniki, ugotovitve pa so uporabne za ozaveščanje na področju kibernetske varnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, kibernetsko nadlegovanje, spolno nadlegovanje, splet, viktimizacija, ženske, vedenjski dejavniki
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 784; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,60 MB) |
4. Vpliv in preprečevanje nezaželenih vedenjskih dejavnikov na delovnem mestu na zdravje zaposlenih : magistrsko deloMonika Pucko, 2021, magistrsko delo Opis: Ljudje na delovnem mestu preživijo veliko časa, zato je pomembno, da je delovno okolje varno in zdravo. Delovno okolje je lahko zelo stresno, dejavnik stresa pa je lahko tudi ustrahovanje ali obratno. Ključnega pomena za preprečevanje in zmanjšanje nezaželenih vedenjskih dejavnikov in ustrahovanja na delovnem mestu so primerni ukrepi.
Namen in cilj magistrskega dela sta bila analizirati in ugotoviti, kateri so tisti nezaželeni vedenjski dejavniki, ki vplivajo na samo zdravje in splošno počutje ljudi. Prav tako pa, ali spol in izobrazba vplivata na pogostost doživljanja nezaželenih vedenjskih dejavnikov in duševno zdravje. Na podlagi rezultatov smo predstavili primerne ukrepe za zmanjševanje stresa in nezaželenih vedenjskih dejavnikov oziroma ustrahovanja na delovnem mestu.
Pri raziskovanju smo uporabili metodo deskripcije, ki je osnova za nadaljnjo interpretacijo informacij in analizo sekundarnih virov, saj temelji na že obstoječi literaturi in podatkih, faktorsko analizo, saj je zmanjšanje števila spremenljivk ugodno za nadaljnje analize, diskriminantno analizo, s katero se ugotavlja statistično značilne razlike med spremenljivkami, in večkratno regresijo, s katero smo ugotavljali, kateri dejavniki vplivajo na duševno zdravje. Za namen magistrske naloge smo anketo in podatke pridobili iz arhiva družboslovnih podatkov, in sicer iz raziskave o slovenskem javnem mnenju iz leta 2016.
Ugotovili smo, da med spoloma ne prihaja do statistično značilnih razlik pri izpostavljenosti nezaželenim vedenjskim dejavnikom na delovnem mestu, prav tako ne drži, da so bolj izobraženi redkeje izpostavljeni nezaželenim vedenjskim dejavnikom in da redkeje doživljajo duševne težave. Ljudje, ki so izpostavljeni širjenju govoric in opravljanju imajo pozneje težave z duševnim zdravjem, medtem ko ljudje, ki so izpostavljeni ignoriranju, izključevanju, bojkotiranju in ljudje, ki so pogosteje izpostavljeni žaljivim in sovražnim pripombam na delovnem mestu, pozneje teh težav nimajo.
Ključne besede: delovno mesto, zdravje, varnost, nezaželeni vedenjski dejavniki, ustrahovanje, preprečevanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 1401; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,00 MB) |
5. |
