| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Stili vodenja mlajših generacij
Eva Tihole, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema tako teoretični kakor tudi praktični del. Teoretičen del diplomskega dela obsega teorijo na temo vodenja in generacij. Vodenje je sposobnost spodbujanja, vplivanja in usmerjanja ljudi k doseganju želenih ciljev. Uspešnost vodenja je odvisna od osebnostnih značilnosti vodij, zato smo le-te opisali in s tem opredelili značilnosti, ki bi jih moral imeti dober vodja za uspešno vodenje organizacije. K večji uspešnosti in razumevanju zaposlenih pripomore tudi izbrani stil vodenja. Stile vodenja smo opredelili skozi prizmo vedenjskih in situacijskih teorij vodenja ter spoznali temeljne vodstvene sposobnosti. Vodenje ima v današnjem času velik pomen, saj je zaščita in ustrezno vodenje zaposlenih pomemben dejavnik k uspešnosti podjetja. Kako bo vodja ravnal s svojimi zaposlenimi, veliko pove o njegovi osebnosti in ugledu podjetja. Raziskovalci so preučevali veliko stilov vodenja, ki so lahko specifični tudi za vsakega posameznika. S pomočjo teorij vodenja smo poudarili tiste, kjer so vodje usmerjene k nalogam/delu ali k zaposlenim. Vse skupaj smo povezali z opredelitvijo generacij, ki nam veliko povedo o načinu življenjskega sloga in pogledu na življenjske in sprejete odločitve. Vsaka generacija ima svoje pozitivne in negativne vrline in tako bomo spoznali, kako bodo mogoče oni nekoč vodili zaposlene. Od vseh generacij, ki so se razvile do danes in smo jih v nadaljevanju tudi spoznali – veterani, »baby boom«, generacija X, Y in Z , smo se v nalogi osredotočili na generaciji Y/milenijci in Z. V praktičnem delu smo s pomočjo izvedenega anketnega vprašalnika, raziskali kakšen stil vodenja bo značilen za mlajše generacije oz. ali bo njihov stil vodenja usmerjen na zaposlene ali naloge. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se v določenih trditvah pojavljajo generacijske razlike, največja se je pojavila pri trditvi ali bi pokvaril/a prijetno in udobno razpoloženje skupine, na drugem mestu največjih razlik je trditev, kjer bi sodelavcem podelil/a nagrado za uspešnost in na tretjem mestu trditev, kjer bi bile moje ideje vedno v korist sodelavcem. Trditve, ki so si bile med seboj najbolj podobne so, da se o spremembah v podjetju obvešča vnaprej, da bi naredil/a urnik dela, da bi bilo sodelavcem lažje in tako delo pravočasno opravljeno ter da bi sodelavcem obrazložil/a, kakšen položaj in vlogo imajo v podjetju. Na koncu se je izkazalo, da bodo bodoče generacije v večji meri usmerjene na zaposlene.
Ključne besede: vodenje, vodja, organizacija, stili vodenja, generacije, podjetje, vedenjske teorije vodenja
Objavljeno: 15.10.2021; Ogledov: 158; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

2.
VLOGA VODENJA V MANAGEMENTU
Peter Semenič, 2013, diplomsko delo

Opis: Vodenje v ožjem pomenu besede pričnem obravnavati z teorijami vodenja na temelju osebnostnih lastnosti vodij. Slednja teorija je doživela svoje vrhunce na začetku obravnave področja vodenja. Pri tej teoriji o vodenju je osrednji element obravnave osebnost človeka. Poznejše obravnave, ki spadajo v to skupino teorij o vodenj pa se osredotočajo predvsem na relacijo med čustveno inteligenco in uspešnim vodenjem. Čustvena inteligenca pomeni, do katere mere vodja obvladuje svoja čustva, slednje pa vpliva na obvladovanja stresa pri posameznikih. Preučevalci vodenja so dognali, da ni enotnih osebnostnih značilnosti, ki bi vodile k uspešnemu vodenju na vseh področjih. Zato so svoje napore usmerili v preučevanje vedenja vodij. Iz preučevanja vedenja vodij izvira druga vrsta teorij o vodenju, to so vedenjske teorije vodenja. Prednost vedenjskih teorij vodenja je, da se zbrano znanje da posredovati ter na ta način izobraževati vodje za bolj uspešno vodenje. V prvem koraku opazovalci preučujejo vedenje vodij, v drugem koraku dognanja strnejo in jih posredujejo drugim vodjem, kot dobro prasko. Bistvo vedenjskih teorij vodenja je preučevanje relacije vodja sledilci. Pri vedenjskih teorijah vodenja je osrednje vprašanje, na kakšen način potegniti iz sledilcev največ za dosego ciljev organizacije. Vedenje, ki je vodilo k uspešnemu vodenju se preoblikuje v stil vodenja. Stil vodenja si lahko predstavljamo kot standardizirano vedenja vodij do svojih sledilcev, katero bi naj vodilo do maksimalnega učinka skupine za dosego ciljev organizacije. Za situacijske teorije je značilno, da že v prej omenjeni teoriji o vodenju, vključuje še situacijo. Torej situacijske teorije o vodenju preučujejo relacijo med situacijo, vodjo ter njegovimi sledilci. Vodja si izbere stil vodenja, izbor stila vodenja pa je odvisen od situacije ter od sledilcev, ki jih vodja vodi. Vodja mora dobro poznati situacijo, v katero se skupina podaja, dobro mora poznati sledilce ter na podlagi teh dveh elementov izbrati najprimernejši stil vodenja za uspešno dosego ciljev organizacije po učinkoviti poti. Kot most med teorijami o vodenju in prasko o vodenju v nalogi predstavljam dva izbrana modela vodenja. Prvi model vodenja je predstavnik vedenjskih teorij vodenja, drugi model vodenja je predstavnik situacijskih teorij vodenja.
Ključne besede: vodenje, teorije o vodenju, praksa o vodenju, vedenjske teorije vodenja, situacijske teorije, model vodenja
Objavljeno: 24.10.2013; Ogledov: 1731; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (808,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici