| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PSIHOLOŠKE ZNAČILNOSTI OTROK V REJNIŠTVU
Ksenija Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je poudarek na družini kot osnovni in nezamenljivi celici družbe, v kateri poteka vzgoja in skrb za otroke. Člani družine se sproti razvijajo in dopolnjujejo v čustvenem doživljanju, v spoznavnih izkušnjah, v oblikovanju socialne podobe in osebne rasti vsakega od družinskih članov. Vendar ne obstaja le en tip družine. Danes imamo v Sloveniji tako kot drugod v Evropi opraviti z raznovrstnostjo oblik in načinov družinskega življenja. Eden od njih je rejniška družina. Namen rejništva je, da se otrokom, ki so bili mnogokrat zanemarjeni in tako ali drugače zlorabljeni, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj ter usposobitev za samostojno življenje in delo. Rejniška družina ima ob sprejemu rejenca težko nalogo. Osebnostni razvoj rejenca je namreč zaradi nefunkcionalnosti matične družine lahko hudo ogrožen. Rejniški otroci so bili mnogokrat razočarani, ogoljufani in zatajeni, zaradi tega rejniške starše preizkušajo in od njih pričakujejo takšno ravnanje, ki bi jim povrnilo osnovno zaupanje, da je svet vendarle dober. Nezadovoljstvo, uporništvo in razočaranje se pri njih kažejo kot različne oblike čustvenih in vedenjskih težav, ki jih izražajo z disocialnim vedenjem. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Ta je bil opravljen na vzorcu 12 rejnikov in 32 rejencev z območja pristojnega Centra za socialno delo Slov. Bistrica. Za potrditev odgovorov anketnega vprašalnika smo uporabili še individualni vodeni intervju s pristojno socialno delavko na omenjenem centru.
Ključne besede: družina, funkcionalna družina, nefunkcionalna družina, rejniška družina, rejnik, rejenec, center za socialno delo, čustva, vedenje, čustvene težave, vedenjske težave, disocialno vedenje.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 3133; Prenosov: 559
.pdf Celotno besedilo (638,74 KB)

2.
VPLIV DEJAVNIKOV NA UČNO IN SOCIALNO USPEŠNOST DOMSKIH OTROK OSNOVNE ŠOLE VERŽEJ
Mateja Rus, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo razčlenili razvoj čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih oziroma mladostnikih ter podrobneje opredelili dejavnike, kot so družina, šola, vzgojni zavod in samopodoba, ki vplivajo na otroka oziroma mladostnika s čustvenimi in vedenjskimi težavami. V tem delu smo prav tako predstavili enoto dom, ki deluje v sklopu Osnovne šole Veržej. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila opravljena z razredniki, domskimi vzgojitelji ter njihovimi varovanci na Osnovni šoli Veržej. Z raziskavo smo poskušali ugotoviti, kako so domski otroci na Osnovni šoli Veržej uspešni na učnem in socialnem področju, ali je zaslediti spremembe uspeha od njihovega prihoda v Osnovno šolo Veržej do danes in kaj je vplivalo na te spremembe.
Ključne besede: čustvene in vedenjske težave, družina, šola, vzgojni zavod, samopodoba, socialno okolje, učna uspešnost, socialna uspešnost, Osnovna šola Veržej
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 3086; Prenosov: 517
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

3.
UČNE TEŽAVE ZARADI POMANJKLJIVE UČNE MOTIVACIJE PRI POUKU GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI MOTNJAMI NA PRIMERU OŠ VERŽEJ
Jasna Poljanec, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu obravnavamo učne težave učencev s čustvenimi in vedenjskimi motnjami pri geografiji v osnovni šoli. Te so pogosto posledica pomanjkanja učne motivacije. V prizadevanju, da do omenjenih učnih težav ne bi prihajalo, sta pomembna predvsem učenčeva lastna želja po učenju in dober učitelj, ki je učenca sposoben motivirati, saj si je le motiviran učenec pripravljen prizadevati za svoj uspeh. V teoretičnem delu diplomskega dela opredeljujemo nekatere značilnosti otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, navajamo karakteristike tovrstne populacije, razvrščamo učne težave ter obravnavamo namen in bistvo uvodne motivacije, vrste učnih motivacij in izbiro motivacijskih strategij, uporabnih pri pouku geografije. Učne težave učencev smo povezali s pomanjkanjem motivacije, nato pa predstavili potek dela z njimi v Osnovni šoli Veržej, strategije pomoči tem učencem in pri tem vlogo uvodne motivacije. V empirični del smo vključili učence 7. in 8. razredov, učiteljico geografije in svetovalno delavko Osnovne šole Veržej. Sestavljen je iz dveh delov, ki se med seboj povezujeta. V prvem smo s pomočjo vprašalnika za učiteljico in svetovalno delavko odkrivali učence z učnimi težavami. Vprašalnik je vključeval najpogostejše dejavnike, ki so ključnega pomena za nastanek učnih težav učencev s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. Zanimalo nas je, ali imajo učenci z učnimi težavami pri geografiji le-te tudi pri drugih predmetih. V drugem delu smo s pomočjo testnih listov iskali razlike v doseganju učnih ciljev in v splošni učni klimi pri pouku geografije med učnimi urami, izpeljanimi z uvodno motivacijo, in učnimi urami brez nje.
Ključne besede: Ključne besede: otroci, mladostniki, čustvene motnje, vedenjske motnje, učna motivacija, učne težave, geografija, prepoznavanje, pomoč.
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 3700; Prenosov: 455
.pdf Celotno besedilo (1007,10 KB)

4.
SOCIALNE SPRETNOSTI UČENCEV S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI MOTNJAMI
Boris Kovšca, 2013, diplomsko delo

Opis: Učenci s čustvenimi in vedenjskimi problemi kažejo visoko stopnjo motečega vedenja, primanjkljaje na področju socialnih spretnosti in na učnem področju. Težave imajo pri oblikovanju in vzdrževanju zadovoljivih medosebnih odnosov, izkazovanju prosocialnih vedenjskih vzorcev in socialni sprejetosti s strani vrstnikov in učiteljev. Glavni namen naše študije je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v socialnih spretnostih med učenci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (ČVM) in njihovimi vrstniki, ter na katerih področjih socialnih spretnosti prihaja do težav. Primerjali smo vzorec 32 učencev s ČVM v starosti od 12 do 16 let – 29 dečkov in 3 dekleta, ki obiskujejo ločene razrede na Osnovni šoli Veržej in prejemajo dodatno strokovno pomoč za otroke s ČVM – z 32 učenci brez ČVM. Pri zbiranju podatkov smo uporabili Vprašalnik o medosebnih težavah v mladostništvu, Test socialnih spretnosti za otroke in mladostnike in Vprašalnik o učnem uspehu, ki so jih izpolnili učenci. Zaključki študije so potrdili rezultate drugih študij, da imajo učenci s ČVM primanjkljaje na področju socialnih spretnosti. Otroci s ČVM imajo statistično signifikantno več problemov v odnosih s prijatelji, prav tako kažejo statistično signifikantno več sovražnosti in sebičnosti v odnosih z vrstniki, kaže se tudi težnja po manjši asertivnosti v primerjavi z vrstniki. Potrdili smo tudi statistično signifikantno razliko v učnem uspehu med obema skupinama učencev.
Ključne besede: čustvene in vedenjske motnje, socialne spretnosti, zavodska vzgoja, vrstniki, medosebne težave v mladostništvu, učni uspeh
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 2064; Prenosov: 529
.pdf Celotno besedilo (647,49 KB)

5.
DELO Z VEDENJSKO TEŽAVNIM RAZREDOM PRI POUKU GEOGRAFIJE
Petra Liščić, 2016, diplomsko delo

Opis: Vedenjsko težaven razred je razred, kjer prevladuje neprimerno vedenje učencev, ki ovira pri delu učitelja in druge učence. Še danes ni mogoče postaviti absolutnih kriterijev o tem, kaj predstavlja neprimerno vedenje v šoli. Neko vedenje je težko opredeliti kot neprimerno, ne da bi upoštevali njegove okoliščine. Neprimerno vedenje je močno odvisno od prepričanj ljudi, ki izhajajo iz religij, družin, demografskih in posebnih dejavnikov. Vedenje, opredeljeno kot neprimerno, se tako spreminja skozi čas in variira med različnimi kulturami, subkulturami, družbami, etničnimi skupinami, religijami, državami, soseščinami in šolskim okolišem. Neko vedenje je označeno kot neprimerno glede na perspektivo posameznika, ki to vedenje ocenjuje (Pšunder, 2004, str. 64, 65). Vsako neprimerno vedenje še ne predstavlja disciplinskega problema. Do disciplinskega problema pride takrat, ko neprimerno vedenje učinkuje ne le na učenca kršitelja, ampak tudi na ostale učence in učitelja (prav tam). Kot neprimerna vedenja učencev na šoli Berkowitz, Hyman in Lally (1984, po Pšunder, 2004, str. 66) navajajo: kljubovanje, uničevanje šolske lastnine, nezakonite aktivnosti, napad ali zloraba, pretepi med učenci, aktivnosti, ki ovirajo šolsko delo in kršitve šolskih pravil. V diplomskem delu bomo predstavili najrazličnejše vzroke disciplinskih problemov ter rešitve, kako se, kot učitelj, spopasti s težavnim razredom in dosegati disciplino v razredu. Da bi učitelj geografije kot strokovnjak izbral najboljši disciplinski pristop glede na okoliščine, potrebuje znanje o najrazličnejših tehnikah učinkovitega vodenja razreda, znanje o reševanju konfliktnih situacij ter znanje o tem, kako se otroci razvijajo in učijo. Prav tako pa mora učitelj kot strokovnjak dobro in enakovredno poznati geografsko vedo, didaktični koncept pouka geografije, metodične značilnosti dela in še posebej sposobnosti in zanimanje učencev. Učitelj pa ne sme biti edini posredovalec znanj, saj se je njegova vloga spremenila v organizatorja učnega procesa, zato je potrebno učence aktivno vključevati v učenje. Izvori nemira so lahko na strani otroka, družine in šole, zato je dobro, da poznamo ozadje problemov. Poznavanje ozadij pa nam lahko pomaga, da problem rešujemo strpneje in tako pridemo do boljših rešitev. Pri tem pa je najpomembneje, da se stik med učiteljem in učencem nikoli ne prekine, saj takrat med njima ne pride do izmenjave informacij. Na prekinitev stika se učenec pogosto odzove z nemirom, ki s svojim neprilagojenim vedenjem v bistvu kliče na pomoč. Upamo, da bo diplomsko delo v pomoč učiteljem, pedagogom, učencem in njihovim staršem, da bodo učenci to pomoč tudi dobili.
Ključne besede: vedenjske težave, disocialno vedenje, disciplina, disciplinski pristopi, motivacija, pouk geografije, motivacijske metode pri pouku geografije
Objavljeno: 07.06.2016; Ogledov: 995; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

6.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI UČENCEV S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI TEŽAVAMI PRVEGA IN DRUGEGA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA OBDOBJA
Lucija Štrekelj, 2016, magistrsko delo

Opis: Tema magistrske naloge so nekateri sociološki vidiki učencev s čustvenimi in vedenjskimi težavami (ČVT) prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja. V teoretičnem delu magistrske naloge smo predstavili značilnosti učencev s ČVT ter opisali vzroke za pojav in pojavne oblike, v katerih se ČVT najpogosteje pojavljajo. Opisali smo psihosocialne dejavnike, ki vplivajo na ČVT ter raziskali, kakšne vrste pomoči lahko nudimo učencem s tovrstnimi težavami. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učiteljev z osnovnih šol v Koroški in Štajerski regiji, ki v šolskem letu 2015/2016 poučujejo v prvem ali drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju in imajo v razredu učenca, ki kaže znake ČVT. Pri tem so nas zanimale razlike med razredom in spolom učencev s ČVT ter delovnimi izkušnjami anketiranih učiteljev. Kot merski pripomoček smo uporabili spletni anketni vprašalnik. Na podlagi rezultatov je bilo ugotovljeno, da se znaki ČVT pri učencih pokažejo že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, da imajo razredni učitelji ključno vlogo pri prepoznavanju in pomoči učencem s ČVT, da je družinsko socialno okolje glavni povzročitelj ČVT ter da je vedenje učencev po ocenah učiteljev najpogosteje odraz neupoštevanja pravil in razvajenosti ali pomanjkanja emocij in pozornosti v domačem okolju. Ocenjujemo, da ti otroci potrebujejo pomoč, ki jim jo najpogosteje nudijo razredni učitelji v sodelovanju s strokovnjaki in starši. Ugotovili smo, da so učenci s ČVT v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju med sovrstniki slabše socialno sprejeti, da so sovrstniki manj tolerantni in ne odobravajo njihovega vedenja, saj motijo učni proces in se jih bojijo. Anketirani učitelji menijo, da imata športna vzgoja in šport pozitiven vpliv na samopodobo učencev s ČVT in njihovo socialno sprejetost med sovrstniki.
Ključne besede: čustveno-vedenjske težave (ČVT), učenci, osnovna šola, učitelji, pomoč, starši, socialna sprejetost
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 481; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

7.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami
Eva Kosi, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki jih imenujemo tudi otroci s težavami v socialni integraciji. Ker čustvene in vedenjske težave v šolskem prostoru predstavljajo enega največjih problemov, smo s kvalitativno metodo, in sicer s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedli raziskavo, ki je temeljila na osebnih izkušnjah šolskih svetovalnih delavk. Zanimalo nas je, kako pogosto šolski svetovalni delavci obravnavajo učence s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Ugotovili smo, da se intervjuvane šolske svetovalne delavke z njimi ukvarjajo vsako leto, in sicer z večimi. Nekatere jih obravnavajo večkrat tedensko, druge pa vsakodnevno. Šolske svetovalne delavke menijo, da število otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami narašča. Po njihovih izkušnjah so najpogostejši vzrok/dejavnik nastanka čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih razmere v družini. Vplivajo predvsem (permisivna) vzgoja, nezadostna skrb za otroke in pomanjkanje čustvene komponente v odnosu staršev do otrok. Drugi dejavniki, ki jih smatrajo kot vzroke/dejavnike nastanka čustvenih in vedenjskih težav, so: prijatelji, šola, tehnologija, socialna omrežja in mediji. S svojimi obravnavami želijo šolske svetovalne delavke učence s čustvenimi in vedenjskimi težavami naučiti, kako se se spopadati z lastnimi čustvi in kako jih izražati z ustreznim vedenjem. Ta cilj poskušajo doseči z osebnim, toplim odnosom in razvijanjem občutka zaupanja pri učencih. Skušajo jim pomagati pri izboljševanju samopodobe in jih navajati na obveznosti. Otroke s čustvenimi in vedenjskimi težavami obravnavajo individualno, s pomočjo opazovanja, pogovora, nasvetov, nalog, učne pomoči, obveznosti, domačega dela, branja in iger. Pri obravnavi sodeluje več oseb, kar pa se šolskim svetovalnim delavkam zdi ključnega pomena. Sodelujoči, ki jih omenjajo, so: učitelji, razrednik, psiholog, specialni pedagog, socialni pedagog, rehabilitacijski pedagog, ravnatelj, učenec in starši. Sodelovanje vseh vključenih vpliva na uspešnost obravnave otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Pripravljenost staršev za sodelovanje je v večji meri odvisna od tega, ali priznavajo, da ima njihov otrok težave. Starši se formalnih sestankov sicer udeležujejo, običajno pa ne sodelujejo aktivno. Šolske svetovalne delavke menijo, da starost vpliva na težavnost obravnave učencev s čustvenimi in vedenjskimi težavami: višja kot je starost, zahtevnejša je obravnava. Puberteto navajajo kot obdobje, ki je učencem najtežje. Trdijo, da so čustvene in vedenjske težave izjemno problematične v šolskem prostoru, saj ne obstaja samo en, zanesljiv način obravnave, temveč je ta odvisna od posameznega učenca in njegovih vzrokov/dejavnikov nastanka čustvenih in vedenjskih težav. Nekaterim učencem s čustvenimi in vedenjskimi težavami, sodeč po izkušnjah intervjuvanih šolskih svetovalnih delavk, ni mogoče pomagati v okviru šolske svetovalne službe na redni osnovni šoli, zato jih je potrebno napotiti v druge ustanove s prilagojenim programom.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, učenci, čustvene in vedenjske težave, šola, družina
Objavljeno: 07.10.2019; Ogledov: 149; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

8.
Čustvene in vedenjske težave otrok priseljencev v predšolskem obdobju
Aleksandra Raduha, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu v teoretičnem delu predstavljamo preseljevanje v Republiko Slovenijo, otroke priseljencev in njihovo vključevanje v vrtce ter pojav čustvenih in vedenjskih težav, ki jih spremljajo na poti v vrtčevsko skupino. V raziskavi smo ugotavljali, katere izstopajoče čustvene in vedenjske težave se kažejo pri otrocih priseljencih, v kolikšni meri se pojavljajo ter ali imajo otroci priseljenci podobne čustvene in vedenjske težave (npr. nepričakovani odzivi, nezainteresiranost, neubogljivost, utrujenost, anksioznost, agresivnost, šibki socialni stiki). Rezultati raziskave so pokazali, da strokovni delavci menijo, da se čustvene in vedenjske težave pri otrocih priseljencih pojavljajo, vendar v blažjih oblikah. V večji meri se pojavljajo nepričakovani odzivi otrok, ki izbruhnejo nenadno v obliki negativnega vedenja ter da otroci priseljenci manj komunicirajo. Rezultati so pomembni za opazovanje vedenj, vodenje in premagovanje čustvenih in vedenjskih težav pri otrocih priseljencih.
Ključne besede: Otroci priseljenci, čustvene težave, vedenjske težave, pojavne oblike, predšolsko obdobje.
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 107; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (735,36 KB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici