| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vključitev uporabnikov v razvoj novega izdelka in ugotavljanje njihovega zadovoljstva : diplomsko delo
Martin Toplak, 2020, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu obravnavam vključitev uporabnika v razvoj novega izdelka. Predstavim različne načine interakcije med podjetjem in uporabniki ter jih podrobneje opišem. Posebej sem se posvetil metodi razvoja funkcij kakovosti (QFD). V nadaljevanju sem se posvetil temeljnim trženjskim konceptom in podrobneje opisal pristop ciljnega trženja. V drugem delu diplomskega dela se osredotočim na (ne)zadovoljstvo uporabnikov ter nekatere možne vplive in posledice (ne)zadovoljstva ter opišem model nakupnega procesa z vidika uporabnika. Na koncu pa sem pozornost usmeril v metode merjenja zadovoljstva in podrobneje opisal Kanov model ter Net promoter score (NPS).
Ključne besede: razvoj novega izdelka, QFD, zadovoljstvo uporabnika, nakupno vedenje, Kanov model
Objavljeno v DKUM: 01.10.2020; Ogledov: 1018; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (769,42 KB)

2.
Vpliv zaznane poštenosti cene na moč odnosa med uporabnikom in zavarovalnico
Denis Rogan, 2019, magistrsko delo

Opis: Na današnjih visoko konkurenčnih trgih pridobiva poštenost v odnosih vedno večjo vlogo, saj prispeva k ohranjanju zadovoljstva in predanosti strank organizacije. Poštenost je še posebej težko doseči pri storitvah, ki so za razliko od izdelkov bolj kompleksne v smislu upravljanja. V storitvenih panogah je zaradi posebnih značilnosti storitev, t. j. neoprijemljivosti, neločljivosti, spremenljivosti in neobstojnosti, potrebno razviti razumevanje in izpolnjevanje uporabnikovih potreb in pričakovanj. Pomembno pa je tudi ustvarjanje in posledično doseganje vrednosti za uporabnike ter izpolnjevanje obljub. Poštenost v magistrskem delu obravnavamo z vidika zaznane poštenosti cene, ki je še posebej priznana kot pomembna spremenljivka pri storitvah s kompleksnimi cenovnimi strukturami, kamor spada tudi področje zavarovalništva. Nadalje podajamo teoretično podlago in definicije tridimenzionalnega merilnega modela moči odnosa med zavarovalnico in uporabnikom. Te dimenzije (afektivna moč, kognitivna moč in konativna moč) združujejo bistvene značilnosti moči odnosa. Proučujemo pa tudi vedenjsko namero uporabnika k pritoževanju, ki lahko bodisi pozitivno ali negativno vpliva na uporabnikovo namero po zamenjavi zavarovalnice. V magistrskem delu smo se torej omejili na zavarovalne storitve, pri čemer smo obravnavali vedenje uporabnikov znotraj konceptualnega modela s šestimi konstrukti. V raziskavo so bile vključene osebe, ki so uporabniki zavarovalnih storitev in so v dokaj rednem stiku z zavarovalnico oz. njenimi zaposlenimi. Ugotavljamo, da zaznana poštenost zavarovalne cene pri uporabniku vpliva na vse tri dimenzije moči odnosa – najmočneje na afektivno moč, najšibkeje pa na kognitivno moč. Statistično značilnega vpliva nismo mogli potrditi med nobeno od dimenzij moči odnosa in nagnjenostjo k pritoževanju. Prav tako pa nismo potrdili statistično značilnega vpliva nagnjenosti k pritoževanju na namero k zamenjavi zavarovalnice. Dodatno smo še ugotavljali vpliv dimenzij moči odnosa na nagnjenost k zamenjavi. Kljub temu, da sta dve od treh povezav statistično značilni, ju zaradi pozitivnega regresijskega koeficienta ne moremo potrditi. Zaznavanje poštenosti cene torej krepi moč odnosa med uporabnikom in zavarovalnico, nadalje pa vpliva moči odnosa na vedenjsko namero uporabnika nismo mogli potrditi.
Ključne besede: poštenost cene, moč odnosa, namera k zamenjavi, vedenje uporabnika
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 945; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici