| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vedenje ljudi ob izbruhu epidemije v Sloveniji: primer COVID-19
Evelina Kos, 2020, diplomsko delo

Opis: Nalezljive bolezni so najpogostejši vzrok umrljivosti. Število prebivalcev po svetu narašča, z njimi tudi število mednarodnih potovanj, zaradi katerih smo ljudje vedno bolj izpostavljeni nalezljivim boleznim s posledicami tako za ljudi kot tudi za države in gospodarstvo. Kako ljudje spreminjajo svoje vedenje v odzivu na epidemijo, je bistvenega pomena za nadzor širjenja epidemije in pripravljanje ustreznih ukrepov za zajezitev. Nova nalezljiva bolezen COVID-19, ki jo povzroča novoodkriti sev koronavirusa (SARS-CoV-2), je bila v Sloveniji prvič zaznana 4. marca 2020, pri obolelih pa se kaže z vročino, s kašljem in z občutkom pomanjkanja zraka. Pri približno 80 odstotkih okuženih poteka v lažji obliki, za težjo obliko bolezni pa naj bi zbolelo 20 odstotkov okuženih. Slovenija je razglasila epidemijo 12. marca 2020, kar je sprožilo velik val spletnih medijskih objav, med katerimi so bili večinoma negativno napisani članki, ki so vplivali na zaskrbljenost ljudi v Sloveniji. Ukrepi zoper epidemijo so se po eni strani izkazali za uspešne, saj je večina ljudi sprejela proces samozaščite oziroma spremenila vedenje z namenom zajezitve nalezljive bolezni COVID-19, po drugi strani pa bodo prinesli gospodarske in druge negativne posledice, ki bodo težko popravljive. Vsekakor pa menimo, da čas epidemije ni primeren za vladno izkoriščanje stiske ljudi in nenadzorovano trošenje državnega denarja za nakup neprimerne zaščitne opreme. Sprejemanje ukrepov je povezano z veliko odgovornostjo, saj je treba upoštevati trenutno stanje ter razmišljati tudi o stanju države in državljanov v prihodnosti. Izvedena raziskava o vedenju ljudi oziroma spreminjanju njihovega vedenja med epidemijo bolezni COVID-19 bo v prihodnosti lahko v veliko pomoč pri sprejemanju ukrepov in oblikovanju javnozdravstvenih politik.
Ključne besede: diplomske naloge, vedenje ljudi, epidemija, COVID-19, koronavirus, nalezljive bolezni
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 2447; Prenosov: 1244
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

2.
MANAGEMENT VARNOSTI INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ
Peter Zorman, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko dela obsega področje managementa varnosti informacijskih tehnologij, politiko varnosti, pomembnejše standarde na področju varnosti informacijskih tehnologij, presoje ali audite informacijskih sistemov in tehnologije ter praktični primer uvedbe varnosti informacijske tehnologije v podjetju Cablex – M d.o.o. Management varnosti informacijskih tehnologij proučuje slabosti in nevarnosti sistemov informacijske tehnologije, predvsem z ugotavljanjem groženj, rizikov in možnih protiukrepov. Obsega management varnosti, ki poda možne pristope k proučevanju problematike varnosti informacijskih tehnologij in ustrezne ukrepe, in management katastrof, ki opredeljuje pristop organizacije do morebitnih nepredvidljivih naravnih katastrof in terorističnih napadov. Pomeni načrtovanje ponovnega zagona poslovanja, ponovne nabave izgubljene opreme in krizno organizacijo. Politika varnosti obsega predvsem vsebino, ki jo politika proučuje, to so na primer standardi nadzora dostopov, odgovornosti, nadzor in sledenje, načrt bodočega poslovanja in drugo. Poleg tega nadrobneje opisujemo proces načrtovanja za politiko in različne pristope k politiki kot klasifikacijo politik na regulativne, svetovalne in informativne. Kot pomembnejši standard na področju varnosti informacijske tehnologije je izpostavljen in opisan mednarodni standard ISO 17799 in družina mednarodnih standardov ISO 24000, ki pa so še vedno v procesu nastajanja. Kot kontrolni mehanizem in predvsem pri začetnem analiziranju organizacije ob uvajanju managementa varnosti informacijskih tehnologij opisujemo audite ali presoje informacijskih sistemov in tehnologij. Poglavje obsega vrste auditov in auditorjev, sam proces izvajanja in vire informacij za izdelavo končnih poročil. Kot praktični primer navajamo ukrepe, ki jih je sprejelo podjetje Cablex – M d.o.o. s proučevanjem njihove varnosti informacijske tehnologije, dokumentirane s predpisi in pravilniki.
Ključne besede: Informacijski sistemi – so sestavljeni iz informacijske tehnologije, procesov in ljudi. So celota sestavin, ki zagotavljajo vse podatke, informacije in povezave med temi sestavinami v organizaciji in njenem okolju. Informacijska tehnologija - so sredstva in vedenje o obravnavanju podatkov: o zbiranju, obdelovanju, hranjenju, posredovanju ter prenašanju podatkov in o oblikovanju informacij. Vključuje računalnike, telekomunikacije, software, hardware, … Management varnosti informacijskih tehnologij
Objavljeno: 02.07.2009; Ogledov: 2919; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (778,53 KB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici