| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 368
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Motivi lastnikov ekoloških kmetij za ekološko kmetovanje
Špela Hribernik, 2020, diplomsko delo

Opis: Odločitev je dejanje, ki človeka izoblikuje in zaznamuje. Vse večja globalizacija potrošnikom omogoča hiter pretok in dostop informacij, zaradi katerih vsakodnevno nastajajo nove potrebe in želje. Iskanje končnega zadovoljstva, ki je posledica pravilne odločitve, se začne ravno pri prepoznavanju teh potreb in želj. Od vsakega posameznika je odvisno, kako in na kakšen način bo informacije iz okolja sprejel in jih interpretiral. Izbira lahko med različnimi viri in na koncu izbere najoptimalnejšo možnost za svojo situacijo. Okolje, ljudje, situacije in osebni vplivi so eni izmed tistih dejavnikov, ki imajo pomembno vlogo pri končnih odločitvah. Rutinsko odločanje je prisotno na vsakodnevni ravni posameznikov, veliko pa je tudi zavestnega sprejemanja informacij in odločitev, ki so lahko bodisi dobre bodisi slabe. Ne glede na izid bo vsaj minimalno prisotna posledica odločitve na posameznika ali potrošnika. Zato je pomembno, da so sprejemanje, interpretiranje in odločanje skrbni in premišljeni, saj lahko velike stvari prinesejo velike težave – in obratno. Naloga prikazuje premišljene odločitve lastnikov ekoloških kmetij, ki s svojim delom zavestno prispevajo k boljšemu zdravju ljudi in prostora, v katerem živimo. Vsi se zavedajo današnjega okoljskega problema in kaj to pomeni za človeka. Ravno zato so s svojim pridobljenim znanjem ter ekološkimi izdelki začeli ozaveščati ljudi okoli osebe. Za vsakim lastnikom ekološke kmetije se skriva motiv, ki ga je pripeljal do ekološkega kmetovanja. Prav tako je vsak šel skozi proces odločanja, ki je od lastnika do lastnika drugačen in edinstven. V raziskavi je sodelovalo trinajst lastnikov ekoloških kmetij, ki sodelujejo na ekološki tržnici v nakupovalnem središču Europark in na ekološki tržnici na Glavnem trgu Maribor. S pomočjo raziskovalnih vprašanj so ugotovljeni in prikazani razlogi, zakaj, kako in na kakšen način. Analizirana je primerjava različnih procesov odločanja in dejavnikov, ki so vplivali na odločitev za ekološko kmetovanje.
Ključne besede: vedenje potrošnikov, proces odločanja, kategorije procesa odločanja, motivi za odločanje, ekološko kmetovanje
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 26; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (339,83 KB)

2.
Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (NSSI) pri mladostnikih - vpliv genetskih polimorfizmov, travmatiziranosti, impulzivnosti in duševnih motenj
Teja Bunderla, 2021, doktorska disertacija

Opis: Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (»Nonsuicidal Self-Injury« – NSSI) se vedno bolj pojmuje kot samostojna psihiatrična motnja. Odkar je bil NSSI leta 2013 v najnovejši izdaji ameriške klasifikacije duševnih motenj (»Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders« – DSM-5) prvič opredeljen kot samostojna diagnoza v sekciji III – pod motnjami za prihodnje raziskovanje, se je znanje na tem področju bistveno povečalo, vendar pa etiologija tega vedenja še zmeraj ni pojasnjena. Obstajajo številne psihološke razlage nastanka in vzdrževanja NSSI. Identificirane so najpogostejše komorbidnosti (depresija, mejna osebnostna motnja, anksioznost). Vzroki za nastanek NSSI niso poznani, dosedanje raziskave pa nakazujejo tako dedni dejavnik kot dejavnike okolja. V raziskavi smo zbrali 95 mladostnikov z NSSI, diagnosticiranih po raziskovalnih kriterijih DSM-5, 21 kontrol brez NSSI in 118 posameznikov iz splošne populacije, ki smo jih dodali kot dodatno kontrolno skupino za genetske preiskave. Pri vseh smo opravili genotipizacijo polimorfizmov v genih TPH1 (rs4537731, rs1799913, rs7933505), SLC6A4 (VNTR STin2), OPRM1 (rs1799971), GNβ3 (rs5443) in DRD2/ANKK1 (rs1800497). Preiskovanci z NSSI in kontrolna skupina brez NSSI so izpolnili prevedene vprašalnike Barratt Impulsiveness Scale (BIS-11), State-Trait Anxiety Inventory for Adults (STAI), MacLean Screening Instrument for BPD (MSI-BPD) in Early Trauma Inventory Self Report-Short Form (ETISR-SF), preiskovanci z NSSI pa še dodatno Inventory of Statements about Self-Injury (ISAS) in Self-Injury Craving Questionnaire (SICQ). Opravili smo asociacijsko analizo in analize interakcij med izbranimi kandidatnimi geni in okolijskimi dejavniki za nastanek NSSI. Ugotovili smo statistično značilno povezavo polimorfizma rs4537731 v genu TPH 1 s starostjo ob prvem pojavu NSSI. Prisotnost STin2.10 je bila skupaj s celokupno travmatiziranostjo povezana z večjo verjetnostjo za NSSI. Alel G polimorfizma rs1799971 v genu OPRM1 se je izkazal kot varovalni alel, povezan z nižjim hlepenjem po NSSI. Z multivariantnim modelom smo pokazali povezavo mejne osebnostne motnje in dednega dejavnika z nastankom NSSI, pri čemer sta k dednemu dejavniku za nastanek NSSI prispevala predvsem polimorfizma rs1799913 in rs7933505. Polimorfizem rs1799913 je bil statistično značilno povezan z nastankom NSSI v modelu skupaj z anksioznostjo kot osebnostno potezo. NSSI v našem vzorcu je bil močno povezan s celokupno travmatiziranostjo, čustveno zlorabo in spolno zlorabo. Dokazali smo tudi pomembno povezavo z impulzivnostjo. Mladostniki z NSSI iz našega vzorca so izpostavili hlepenje po NSSI, ki je primerljivo hlepenju po kokainu. Hlepenje je bilo v močni premo sorazmerni korelaciji s številom NSSI v življenju. Anksioznost je bila pri posameznikih z NSSI zelo povišana, bistveno pa je bila povezana tudi s povišanjem hlepenja po NSSI. Mladostniki so v večinskem deležu poročali o spremenjenem zaznavanju bolečine med NSSI, a povezave z genetiko nismo uspeli potrditi. NSSI je v analizah povezav med dednimi in okoljskimi dejavniki pokazal povezanost predvsem s kandidatnimi polimorfizmi serotoninskega sistema in s sistemom endogenih opioidov. Ugotovili smo povezavo NSSI z visokim hlepenjem. Nujno je nadaljevanje raziskovanja NSSI v smislu vedenjske odvisnosti. NSSI je bil močno povezan s travmatiziranostjo in izkušnjami predvsem čustvene in spolne zlorabe. Z anksioznostjo je verjetno povezan veliko bolj, kot smo do sedaj predvidevali.
Ključne besede: samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena, NSSI, mladostniki, anksioznost, mejna osebnostna motnja, travmatiziranost, impulzivnost, odvisnost, zaznavanje bolečine, genetski polimorfizmi, serotoninski sistem, endogeni opioidi, dopaminergični sistem
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 32; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

3.
Preventivno delo z agresivnimi učenci v osnovni šoli
Urška Mesarič, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali agresivno vedenje in dejavnike, ki vplivajo nanj. Delo je razdeljeno na dva obsežnejša dela. V prvem delu smo opisali različne oblike agresivnosti ter opredelili osnovne pojme: agresivnost, moteče vedenje in nasilje. Predstavili smo različne teorije agresivnost in osebne ter družbene dejavnike, ki vplivajo na agresivno vedenje posameznika. Prav tako smo v prvem delu odgovarjali na vprašanje, kako se agresivno vedenje izraža v šoli in kateri otroci so v šoli opredeljeni kot otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami. V drugem delu smo se osredotočili predvsem na strategije oziroma dejavnosti, s katerimi lahko zmanjšamo oziroma preprečimo pojavnost neželenega, agresivnega vedenja učencev. Veliko vlogo pri tem igra sodelovanje šole s starši ter preventivno delovanje šole. Slednje se lahko izvaja skozi aktivnosti spodbujanja dobre socialne klime, spoštljivih odnosov ter z učenjem prosocialnih veščin in konstruktivnih vzorcev vedenja. Nalogo smo zaključili s kratkim priročnikom, ki je namenjen učiteljem in drugim strokovnim delavcem, tudi staršem, ki imajo opravka z otroki, ki izražajo neprimerno ali agresivno vedenje. Priročnik temelji na aktivnostih preventivnega delovanja, ki vključujejo vaje za vzpostavljanje dobre klime in odnosov v razredu, prepoznavanje lastnih čustev in čustev drugih, ter vaje za urjenje ustreznih načinov izražanja jeze in socialnega zavedanja.
Ključne besede: agresivno vedenje, moteče vedenje, jeza, preventivno delovanje, razredna klima
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 110; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

4.
Odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, in samomorilno vedenje tekom življenja
Martina Šrajner, 2020, magistrsko delo

Opis: Posledice prekomerne rabe alkohola se kažejo na individualni, družinski in družbeni ravni. Najpogosteje zaradi prekomernega pitja posameznika trpi njegova družina, predvsem otroci. Namen pričujoče naloge je bil preveriti samomorilno vedenje tekom življenja med odraslimi otroki staršev, odvisnih od alkohola, v primerjavi s posamezniki, ki niso odraščali ob odvisnih starših. Zanimale so nas razlike v doživljanju travme v otroštvu in v težavah z duševnim zdravjem. Dodatno nas je zanimal odnos med travmo iz otroštva in samomorilnim vedenjem pri odraslih otrocih staršev, odvisnih od alkohola, ter katere izbrane spremenljivke predstavljajo napovednike samomorilnega vedenja tekom življenja pri odraslih otrocih staršev, odvisnih od alkohola. Vzorec je zajemal 216 udeležencev; 106 posameznikov je uvrščenih v skupino odraslih otrok odvisnih staršev in preostalih 110 v primerjalno skupino. Odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, so v primerjavi s primerjalno skupino pogosteje poročali o poskusu samomora v preteklosti, prav tako so pogosteje poročali o doživljanju fizične in čustvene zlorabe ter zanemarjanja. Razlike so bile statistično značilne. Ugotovljena je bila pozitivna povezava med čustvenim zanemarjanjem in občutkom, da je oseba drugim v breme, pri odraslih otrocih odvisnih staršev. Doživljanje travme v otroštvu se je izkazalo kot najpomembnejši napovednik poskusa samomora v preteklosti, medtem ko je misli o smrti najmočneje napovedoval občutek, da oseba drugim predstavlja breme.
Ključne besede: odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, prekomerna raba alkohola v družini, samomorilno vedenje, travma iz otroštva
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 101; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (833,00 KB)

5.
Analiza nakupnih dejavnikov na primeru obiska nogometne tekme
Andraž Velkavrh, 2020, diplomsko delo

Opis: Številne obveznosti in dolžnosti krojijo naš način življenja, zato je sprostitev za vsakega izmed nas izrednega pomena. Eden od načinov sprostitve je zagotovo šport. Veliko ljudi se z njim ukvarja aktivno, bodisi rekreativno bodisi profesionalno, mnogi pa ga spremljajo pasivno, na primer prek televizijskih zaslonov ali v živo. Nogomet je prvovrstni primer športa, ki je popularen povsod po svetu, ter medijsko in ekonomsko odlično podprt. Obiskovanje nogometnih tekem predstavlja za nogometne navdušence strast, radost, zadovoljstvo in nepozabne spomine. Kljub temu ni vse tako idealno, saj nogometni funkcionarji opažajo, da primanjkuje ljudi na nogometnih stadionih. Nakupnih dejavnikov, ki vplivajo na ogled nogometnih tekem, je ogromno, na primer cene, kvaliteta nogometnih tekem, infrastruktura, vreme, lokacija, rezultati ter pripadnost določenemu klubu. V prvem delu diplomskega projekta (tj. teoretični del) se bomo osredotočali predvsem na marketinško teorijo. Najprej bomo spoznali marketinški splet (4P), in sicer izdelek, ceno, marketinško komuniciranje ter marketinške poti. Spoznali bomo tudi nakupni proces ter njegovih 6 faz – od prepoznavanja potreb do ponakupnega vedenja. Odjemalčevo vedenje bomo podrobneje predstavili kasneje, ko bomo govorili o psiholoških, osebnih, kulturnih in družbenih dejavnikih, ki nanj vplivajo. V praktičnem delu bomo spoznali vprašalnik, ki smo ga uporabili za našo raziskavo. Odkrivali smo tiste dejavnike, ki vplivajo na obiskovanje nogometne tekme. Kaj je tisto, kar ljudi privabi na tekmo, ter obratno, kaj jih odbija od le-te. Izkazalo se je, da je najpomembnejši dejavnik sama vsebina tekme, kvaliteta tekme, nenazadnje je pomembno tudi, ali gre za derbi ali ne. V zaključku bomo pregledali zastavljene hipoteze, jih potrdili oziroma zavrgli ter predlagali, kako zmanjšati problem nizke udeležbe na nogometnih prizoriščih.
Ključne besede: nogomet, marketinški splet, nakupni proces, odjemalčevo vedenje, vprašalnik, nakupni dejavniki
Objavljeno: 07.01.2021; Ogledov: 100; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
Osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov kot napovedniki spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih
Eva Sedlašek, 2020, magistrsko delo

Opis: Spletno medvrstniško nasilje je agresivno, namerno in ponavljajoče se dejanje posameznika ali skupine posameznikov, ki je storjeno z uporabo elektronskih oblik za vzpostavljanje stikov proti žrtvi, ki se ne more zlahka braniti. Dejavniki na ravni posameznika so pri tem prepoznani kot pomembni napovedniki spletne viktimizacije in spletnega nasilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil (1) preveriti osamljenost, socialno samopodobo in zaznano oporo s strani vrstnikov kot napovednike spletnega medvrstniškega nasilja pri študentih, (2) preveriti in primerjati prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilja med skupino študentov ter skupino osnovnošolcev in srednješolcev, (3) preveriti razlike v prevalenci tradicionalne in spletne viktimizacije ter tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja glede na retrospektivne odgovore študentov za čas osnovne in srednje šole ter trenutne odgovore osnovnošolcev in srednješolcev. Celotni končni vzorec je zajemal 2.217 udeležencev. Ta vzorec je vključeval 201 študenta iz treh univerz in 1.016 osnovnošolcev ter srednješolcev iz 20 osnovnih in srednjih šol v Sloveniji. Udeleženci so bili stari med 13 in 30 let. Rezultati kažejo, da osamljenost, socialna samopodoba in zaznana opora s strani vrstnikov niso pomembni napovedniki spletne viktimizacije ter spletnega nasilnega vedenja pri študentih. Zaznane so bile statistično pomembne razlike med skupino študentov in skupino osnovnošolcev ter srednješolcev glede na prevalenco tradicionalne in spletne viktimizacije in tradicionalnega ter spletnega nasilnega vedenja. Prevalenca tradicionalne in spletne viktimizacije, prav tako tudi tradicionalnega in spletnega nasilnega vedenja, je bila nižja med študenti. Do statistično pomembnih razlik med retrospektivnimi odgovori študentov ter trenutnimi odgovori osnovnošolcev in srednješolcev je prišlo le pri tradicionalni ter spletni viktimizaciji. Študentje so v primerjavi s trenutnimi osnovnošolci in srednješolci poročali o višji stopnji tradicionalne ter spletne viktimizacije za obdobje osnovne in srednje šole.
Ključne besede: osamljenost, socialna samopodoba, zaznana opora s strani vrstnikov, spletna viktimizacija, spletno nasilno vedenje
Objavljeno: 09.12.2020; Ogledov: 202; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (789,16 KB)

7.
Stališča slovenskih odjemalcev do nakupovanja ekoloških izdelkov
Simona Orter, 2020, magistrsko delo

Opis: Velike spremembe, ki jih je človek povzročil s svojim poseganjem v naravo in ekosistem, ter negativne posledice tovrstnega dejanja so privedle do premišljenega ravnanja z naravo in cenjenja ekoloških izdelkov. V ljudeh sta se prebudili zavest in dolžnost, da naredimo nekaj, dokler je to še mogoče, da obvarujemo naravo in okolje, v katerem živimo. Pojavil se je marketinški trend, ki poudarja številne prednosti ekoloških izdelkov. Trg ekoloških izdelkov doma in po svetu predstavlja hkrati številne priložnosti ter izzive. V magistrskem delu smo se osredotočili na stališča slovenskih odjemalcev do nakupovanja ekoloških izdelkov. V teoretičnem delu smo predstavili proces nakupovanja, nakupnega vedenja in odločanja, stališča odjemalcev, ekološka živila, ekološko kmetijstvo, certificiranje ter označevanje ekoloških izdelkov, nadzor nad njimi in dejavnike, ki privedejo do nakupa ekoloških izdelkov. V empiričnem, raziskovalnem delu smo se osredotočili na slovenske odjemalce in nakupovanje ekoloških izdelkov. Osnovni cilj dela je bil raziskati stališča slovenskih odjemalcev do nakupovanja ekoloških izdelkov. Ugotavljali smo, ali obstajajo značilne razlike pri nakupovanju ekoloških izdelkov glede na starost, spol, izobrazbo in območje bivanja, ali so dejavniki, kot so zdravje, prijaznost okolju, varnost in kakovost, povezani z nakupom ekoloških izdelkov, zanimalo nas je tudi, kateri izmed naštetih dejavnikov je tisti, ki v največji meri privede do nakupa ekoloških izdelkov. Na podlagi zbranih podatkov, zastavljenih hipotez in analize smo prišli do naslednjih ugotovitev: glede na starost obstajajo statistično značilne razlike pri nakupovanju ekoloških izdelkov – ekološke izdelke najpogosteje kupujejo odjemalci, stari 61 let ali več, najmanj pogosto pa tisti odjemalci, ki so stari do 30 let. Pri nakupovanju ekoloških izdelkov prav tako obstajajo statistično značilne razlike glede na spol – ekološke izdelke pogosteje kot ženske nakupujejo moški. Pri nakupovanju ekoloških izdelkov opazimo statistično značilne razlike glede na izobrazbo – ekološke izdelke najpogosteje nakupujejo odjemalci s končano osnovno šolo, najredkeje pa odjemalci s končano srednjo šolo. Obstajajo tudi statistično značilne razlike glede na območje bivanja – ekološke izdelke pogosteje nakupujejo odjemalci, ki prebivajo v mestu. Povezava obstaja med pogostostjo nakupovanja ekoloških izdelkov in zaznanimi pozitivnimi vplivi ekoloških izdelkov na zdravje, med pogostostjo nakupovanja ekoloških izdelkov ter zaznano prijaznost okolju ekoloških izdelkov, med pogostostjo nakupovanja ekoloških izdelkov in zaznano varnostjo ekoloških izdelkov, prav tako med pogostostjo nakupovanja ekoloških izdelkov ter zaznano kakovostjo ekoloških izdelkov. Dejavnik, ki v največji meri privede do nakupovanja ekoloških izdelkov, je zdravje.
Ključne besede: nakupovanje, nakupno odločanje, nakupno vedenje, stališča, ekološki izdelki, ekološko kmetijstvo, ekološke oznake
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 106; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

8.
Samomorilno vedenje, depresija in zasvojenost s pametnim telefonom med mladostniki
Janja Sekolovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Samomorilno vedenje, depresija in zasvojenost s pametnim telefonom med mladostniki so problematična področja, ki v Sloveniji še niso bila preučevana v sklopu ene študije. Namen raziskave je bil preveriti stanje samomorilne ogroženosti slovenskih mladostnikov ter raziskati povezanost samomorilnega vedenja z depresijo, s konstrukti medosebne teorije samomorilnega vedenja in z zasvojenostjo s pametnim telefonom. Vzorec je zajemal 302 mladostnika iz sedmih različnih srednjih šol, ki izvajajo štiriletne izobraževalne programe. Podatke smo pridobili s pomočjo šestih različnih merskih instrumentov. Ugotovili smo, da je 35,8 % mladostnikov razmišljalo o samomoru, samomorilna ideacija je pogostejša med dekleti, med starostnima skupinama pa nismo zaznali razlik v izraženosti samomorilne ideacije. Oba preučevana konstrukta medosebne teorije, pomanjkanje pripadnosti in »občutek bremena«, sta se izkazala kot pozitivno povezana s samomorilno ideacijo. Simptomi depresivnosti so se izkazali kot najpomembnejši napovedovalci samomorilnega vedenja, zasvojenost s pametnim telefonom pa je pozitivno korelirala s samomorilno ideacijo. Doprinos naše študije je med drugim lasten prevod Lestvice zasvojenosti s pametnim telefonom, sicer pa raziskava ponuja širšo sliko samomorilnega vedenja in z njim povezanih dejavnikov tveganja.
Ključne besede: samomorilno vedenje, depresija, medosebna teorija samomorilnega vedenja, zasvojenost s pametnim telefonom
Objavljeno: 26.10.2020; Ogledov: 170; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

9.
Vključitev uporabnikov v razvoj novega izdelka in ugotavljanje njihovega zadovoljstva
Martin Toplak, 2020, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu obravnavam vključitev uporabnika v razvoj novega izdelka. Predstavim različne načine interakcije med podjetjem in uporabniki ter jih podrobneje opišem. Posebej sem se posvetil metodi razvoja funkcij kakovosti (QFD). V nadaljevanju sem se posvetil temeljnim trženjskim konceptom in podrobneje opisal pristop ciljnega trženja. V drugem delu diplomskega dela se osredotočim na (ne)zadovoljstvo uporabnikov ter nekatere možne vplive in posledice (ne)zadovoljstva ter opišem model nakupnega procesa z vidika uporabnika. Na koncu pa sem pozornost usmeril v metode merjenja zadovoljstva in podrobneje opisal Kanov model ter Net promoter score (NPS).
Ključne besede: razvoj novega izdelka, QFD, zadovoljstvo uporabnika, nakupno vedenje, Kanov model
Objavljeno: 01.10.2020; Ogledov: 144; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (769,42 KB)

10.
Okolju prijazno vedenje bodočih učiteljev razrednega pouka
Urša Repič, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo raziskuje okolju prijazno vedenje bodočih učiteljev razrednega pouka in je sestavljeno iz dveh zaključenih celot – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča empirične raziskave, in sicer stanje okolja, trajnostni razvoj, okoljska vzgoja, okoljska ozaveščenost, okolju prijazno vedenje in vpliv učitelja na slednje. V empiričnem delu je predstavljena empirična raziskava (n = 159). Proučuje stopnjo okoljskega vedenja bodočih učiteljev razrednega pouka, ki obiskujejo 4. letnik (1. stopnje) ali 1. letnik (2. stopnje) ene izmed treh slovenskih pedagoških fakultet, in sicer Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani, Mariboru ali na Primorskem. Raziskava ugotavlja, da bodoči učitelji razrednega pouka ocenjujejo pomembnost varovanja in ohranjanja okolja kot pomembno ali zelo pomembno. Njihova stopnja okoljskega vedenja je dokaj povprečna (\bar{x} = 3,23) in povezana z oceno pomembnosti ohranjanja in varovanja okolja: višja kot je ocena pomembnosti varovanja in ohranjanja okolja, višja je stopnja okoljskega vedenja; ne pojavljajo pa se razlike v stopnji okoljskega vedenja glede na univerzo, ki jo vprašani obiskujejo. Nadaljnja analiza je pokazala, da večina vprašanih meni, da pedagoška fakulteta, na kateri se šolajo, ni imela vpliva na njihovo okoljsko vedenje ter da učitelj s svojim okoljskim vedenjem vpliva na učenčev odnos do okolja in njegovo okoljsko vedenje.
Ključne besede: trajnostni razvoj, okoljska vzgoja, okoljska ozaveščenost, okolju prijazno vedenje, bodoči učitelji razrednega pouka
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 147; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici