1. Primerjava nakupnega vedenja v spletni trgovini About you in ZalandoNina Lesjak, 2024, magistrsko delo Opis: V zadnjem času opažamo izjemen porast prehoda iz fizičnega v digitalni svet prodaje. V prvih letih tega stoletja so se pojavile številne spletne trgovine, med njimi tudi vsem dobro poznana eBay in Amazon, ki sta dobesedno obnorela svet in postala pomembna pionirja na področju e-trgovine. S hitrim napredkom tehnologije in internetne povezanosti pa so se začele spreminjati tudi potrošniške nakupne navade. Potrošniki so začeli vedno manj zahajati v fizične trgovine in pogosteje uporabljali spletne trgovine, saj so jim le-te omogočale večji prihranek časa in tudi višjo stopnjo udobja, saj so lahko nakup opravili kar iz naslonjača.
Spletno nakupovanje ima veliko prednosti za uporabnika; med njimi so 24-urna dostopnost, enostavno primerjanje cen, velik izbor izdelkov/storitev, veliko ponudnikov na enem mestu, personalizirane ponudbe itd. Pametni telefoni veljajo danes za nepogrešljiv pripomoček pri opravljanju spletnih nakupov, saj omogočijo potrošniku, da lahko kjerkoli in kadarkoli dostopa do izdelkov in opravi nakup. Veliko prednost vidimo tudi v brezgotovinskem plačilu, saj povečuje hitrost nakupovanja in zmanjšuje potrebo po uporabi fizičnega denarja. Veliko težavo pri spletnem nakupovanju opažamo predvsem pri varovanju osebnih podatkov, saj se z uporabo tovrstnih nakupovalnih aplikacij povečuje tudi količina osebnih podatkov, zato je tveganje za zlorabo le-teh vedno večje. Prav tako so v porastu lažna spletna mesta, kraje identitete, goljufive transakcije itd.
Magistrsko delo se bo osredotočalo na primerjavo nakupnega vedenja v spletni trgovini About You in Zalando. Ugotoviti želimo, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na vedenje potrošnikov v navedenih spletnih trgovinah in identificirati ključne razlike med njima. Cilj magistrskega dela je preučiti vidike spletnega nakupovanja, kot so uporabniška izkušnja, vloga družbenih omrežij in vplivnežev, ključni dejavniki uspešnosti (KPI), pomen segmentacije potrošnikov itd. S pomočjo pregleda literature in z izvedbo empirične raziskave želimo prispevati k širšemu razumevanju spletnega nakupovanja in marketinških strategij v digitalnem okolju.
Ključne besede: spletna trgovina, About You, Zalando, potrošnik, nakupno vedenje
Objavljeno v DKUM: 19.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (5,92 MB) |
2. Agresivno vedenje pri igranju spletnih videoiger: izkušnje igralcev v Sloveniji in mehanizmi preprečevanja viktimizacije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMarko Bokani, 2025, diplomsko delo Opis: Agresivno vedenje v spletnih videoigrah je vse pogostejša raziskovalna tema zaradi potencialno negativnega vpliva na igralce in njihovo igralno okolje. Agresivno vedenje pri igranju spletnih videoiger lahko povezujemo z viktimizacijo, slabimi igralnimi izkušnjami in dolgoročnimi psihološkimi posledicami pri žrtvah. Diplomsko delo se je osredotočilo na razumevanje pojavnosti agresivnega vedenja v spletnih videoigrah v Sloveniji. Poudarek je na izkušnjah igralcev spletnih videoiger, dejavnikih, ki jih lahko povezujemo z agresivnim vedenjem in viktimizacijo, ter mehanizmih za preprečevanje ali zmanjševanje agresivnega vedenja. Izvedena je bila kvalitativna empirična raziskava z metodo strukturiranega intervjuja med igralci strateških in akcijskih spletnih videoiger v Sloveniji. Rezultati kažejo, da je verbalno nasilje najpogostejša oblika agresivnega vedenja med igralci spletnih videoiger, sledijo sabotaža, goljufanje in najmanj pogosto fizično nasilje. Po mnenju intervjuvancev med ključne dejavnike, ki so povezani z agresivnim vedenjem, sodijo tekmovalnost, frustracije in pomanjkanje komunikacije med igralci. Sistemi za prijavljanje neprimernega vedenja in kaznovanje agresivnega vedenja so ključni mehanizmi za zmanjševanje agresivnega vedenja. Rezultati raziskave dajejo vpogled v izkušnje igralcev in izpostavljajo pomen ustvarjanja varnega ter prijaznega igralnega okolja. Poleg tega prispevajo k boljšemu razumevanju dejavnikov, ki jih lahko povezujemo z odklonskostjo v spletnih videoigrah in jih lahko upoštevamo pri razvoju učinkovitih strategij za preprečevanje agresivnega vedenja v spletnih videoigrah.
Ključne besede: spletne videoigre, agresivno vedenje, viktimizacija, igralci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,19 MB) |
3. Vloga sociokulturnega okolja pri učinkih vzgojnih stilov na izide mladeih: raziskava v izbranih državah jugovzhodne Evrope : raziskava v izbranih državah Jugovzhodne EvropeTina Cupar, 2024, doktorska disertacija Opis: Vzgojni stili staršev predstavljajo pomemben dejavnik posameznikovega razvoja in specifičnih izidov v različnih razvojnih obdobjih. Vprašanje optimalnosti avtoritativnega, avtoritarnega ali permisivnega vzgojnega stila je pogosto povezano tudi z vprašanji pomena vloge sociokulturnega okolja, v katerem se vzgoja odvija. Pogojenost uporabe in učinkov vzgojnih stilov z vidika sociokulturnih značilnosti je v manjši meri raziskana v evropskem prostoru, zlasti v državah Jugovzhodne Evrope. Namen disertacije je v okviru meddržavne primerjalne analize desetih držav Jugovzhodne Evrope preučiti vlogo različnih značilnosti sociokulturnega okolja na makro in mikro ravni pri razširjenosti in učinkovanju vzgojnih stilov za tri različna področja izidov mladih (izobraževalne izide, problematično vedenje, subjektivno blagostanje in zdravje). Zbiranje podatkov je temeljilo na reprezentativnih vzorcih mladih iz 10 držav Jugovzhodne Evrope (N = 10.909) starih od 14 do 29 let. Rezultati glede razširjenosti vzgojnih stilov med drugim kažejo, da so o avtoritarni vzgoji v večji meri poročali moški in mladi iz družin z nižjim socioekonomskim položajem. Z vidika učinkov ugotavljamo, da so učinki avtoritativnega vzgojnega stila najbolj konsistentno pozitivni, a njihov pozitiven učinek variira glede na značilnosti sociokulturnega okolja. Učinki avtoritarnega vzgojnega stila so najbolj konsistentno negativni, a tudi najbolj dovzetni za moderacijsko vlogo sociokulturnega okolja. Učinki permisivnega vzgojnega stila so v največji meri variabilni, značilnosti sociokulturnega okolja pa jih pogojujejo v najmanjši meri. Stopnja kolektivistične usmerjenosti in stopnja tradicionalističnih vrednotnih usmeritev sociokulturnega okolja blažita negativne učinke avtoritarnega in permisivnega vzgojnega stila pri različnih izidih ter krepita pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila pri izobraževalnih izidih. Bolj prevladujoče tradicionalistične vrednote prav tako zmanjšujejo pozitivne učinke avtoritativnega vzgojnega stila na področju subjektivnega blagostanja in zdravja. Rezultati kažejo, da vzgojni stili učinkujejo manj škodljivo v sociokulturnih okoljih, ki so bolj skladni z značilnostmi posameznega stila. Tako stopnja kolektivistične usmerjenosti kot tradicionalističnih vrednotnih usmeritev imata pomembno vlogo blažilca v primerih splošno slabše funkcionalnih vzgojnih stilov.
Ključne besede: vzgojni stili, mladi, Jugovzhodna Evropa, izobraževalni izidi, problematično vedenje, subjektivno blagostanje, zdravje, šolski uspeh, delinkventno vedenje, uporaba drog, sociokulturno okolje, kolektivistična usmerjenost, tradicionalistične vrednote, socioekonomska razvitost
Objavljeno v DKUM: 06.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,69 MB) |
4. Uporaba aplikacij za zmenke v povezavi s tveganim spolnim vedenjem ter samospoštovanjem pri mladih odraslih : magistrsko deloNika Koder, 2024, magistrsko delo Opis: Aplikacije za zmenke so že dolgo prisotne v naši družbi in so za marsikoga postale ena izmed glavnih platform za spoznavanje morebitnih romantičnih partnerjev. V tujini lahko na to temo opazimo že veliko raziskav, kar pa pri nas ne drži. Namen te raziskave je bil tako preučiti nekatere vidike uporabe aplikacij za zmenke v Sloveniji v povezavi s tveganim spolnim vedenjem in samospoštovanjem pri uporabnikih. Raziskava je bila prečna, udeleženci so sodelovali prostovoljno, vprašalnike pa so reševali preko spletnega orodja 1ka. Poleg demografskih vprašanj in vprašanj o uporabi aplikacij za zmenke so udeleženci rešili še Lestvico tveganih spolnih vedenj, Rosenbergovo lestvico samospoštovanja in Lestvico motivov uporabe Tinderja. Sodelovalo je 280 mladih med 18 in 30 letom (M = 24,6; SD = 2,96). Od tega je bilo 198 žensk in 81 moških, en udeleženec pa je pri spolu označil »drugo«. Trenutnih uporabnikov je bilo 51 (18,2 %), nekdanjih uporabnikov 87 (31,1 %), 142 (50,7 %) udeležencev pa aplikacij za zmenke ni uporabljalo nikoli. Na našem vzorcu smo odkrili pogosta srečanja v živo, spolne odnose z drugimi uporabniki in presenetljiv odstotek romantičnih razmerij, ki so se vzpostavila kot posledica uporabe aplikacij za zmenke. Uporabniki so bili v večji meri moški, samski in so živeli sami, pri tem pa se je izkazalo, da imajo moški in ženske drugačne motive za uporabo. Z neuporabniki so se razlikovali v številu bivših spolnih partnerjev, v samospoštovanju in tveganem spolnem vedenju pa razlik nismo opazili. Tvegano spolno vedenje se pri uporabnikih ni razlikovalo glede na spol, se pa je razlikovalo glede na motiv uporabe. Prav tako je bilo tvegano spolno vedenje pri uporabnikih pomembno povezano s številom spolnih partnerjev, ne pa tudi z dnevno uporabo aplikacij. Samospoštovanje pri uporabnikih ni kazalo pomembnih razlik glede na spol, prav tako pa tudi ni kazalo pomembnih povezav s tveganim spolnim vedenjem. Aplikacije za zmenke so se tako izkazale kot uspešen medij za povezovanje ljudi, negativnih povezav, ki so bile odkrite v prejšnjih raziskavah, pa na našem vzorcu nismo opazili. Podane so tudi praktične implikacije, pomanjkljivosti raziskave in ideje za prihodnje raziskave.
Ključne besede: aplikacije za zmenke, tvegano spolno vedenje, samospoštovanje, mladi odrasli
Objavljeno v DKUM: 04.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,22 MB) |
5. Delovne vrednote mladihJaša Žnidaršič, 2024, diplomsko delo Opis: V dinamičnem globalnem okolju, kjer digitalizacija in družbeno-ekonomske spremembe temeljito preoblikujejo trg dela, postajajo delovne vrednote mladih ključen dejavnik pri oblikovanju organizacijskih praks. Generacija Z, ki predstavlja novo delovno silo, vstopa na trg dela z vrednotami, ki se pomembno razlikujejo od vrednot prejšnjih generacij. Te spremembe zahtevajo prilagoditve delodajalcev, zlasti v kontekstu upravljanja človeških virov, delovnih pogojev in organizacijske kulture.
Raziskava, ki je bila izvedena v Sloveniji, Združenih državah Amerike in Indiji, je razkrila, da mladi v Sloveniji največjo pozornost namenjajo ekstrinzičnim vrednotam, kot so varnost zaposlitve, ustrezno plačilo in ravnotežje med delom ter prostim časom. Poleg teh vrednot so za mlade ključne tudi priložnosti za osebni in profesionalni razvoj. Socialne vrednote, kot so odnosi na delovnem mestu, ter prestižne vrednote, kot so status in vpliv, so ocenjene kot manj pomembne. Mednarodna primerjava z mladimi iz ZDA in Indije je tako razkrila pomembne kulturne razlike; ameriška mladina postavlja v ospredje osebni uspeh in karierni napredek, medtem ko indijska mladina večjo težo pripisuje socialni stabilnosti in varnosti zaposlitve.
Naša diplomska naloga tako analizira, kako se morajo organizacije prilagoditi pričakovanjem Generacije Z, da bi učinkovito privabile in obdržale te mlade talente, saj spremembe v vrednotah zaposlenih narekujejo nujnost preoblikovanja delovnih praks, kar vključuje zagotavljanje večje fleksibilnosti, priložnosti za razvoj in ustreznih delovnih pogojev. Prav tako pa ponuja poglobljen vpogled v trende, ki bodo oblikovali prihodnje delovno okolje, in navaja priporočila za organizacije, ki si želijo ohraniti konkurenčno prednost s pristopom, ki vključuje nove generacije zaposlenih.
Ključne besede: delovne vrednote, generacija Z, vedenje mladih, mladi odrasli
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,06 MB) |
6. VEDENJE PORABNIKOV IN VPLIV REFERENČNIH SKUPIN NA ODLOČANJEKim Pavličič, Aleksandra Pisnik, 2024, diplomsko delo Opis: V tem diplomskem projektu raziskujemo vedenje porabnikov in stopnje celotnega procesa, ki se odvijajo pred in po nakupu izdelka ali storitve. Pojasnjujemo tudi ponakupno vedenje, kjer porabnik analizira svojo nakupno odločitev, ki jo primerja s prvotnimi merili in pričakovanji, ter ugotavlja, ali je izdelek njegove potrebe zadovoljil.
V marketingu je razumevanje vedenja porabnikov posebno pomembno, saj podjetjem pomaga uspešno tržiti svoj izdelek. Na nakupno vedenje vpliva več različnih dejavnikov, med katerimi so osebni, družbeni, kulturni, ekonomski in psihološki dejavniki. Mi se osredotočamo predvsem na družbene dejavnike, pod katere uvrščamo referenčne skupine, ki so osrednja tema tega diplomskega projekta.
Definiramo jih kot skupine ljudi, ki imajo posreden ali neposreden vpliv na posameznikova stališča in vedenje (Kotler, 2004).
Preučujemo kako referenčne skupine oblikujejo nakupne odločitve porabnikov in kako podjetja ta pristop uporabljajo za tržne namene. Opisujemo kako vplivajo na zaupanje porabnikov v izdelke ter njihovo vlogo pri trženju luksuznih izdelkov.
Vpliv referenčnih skupin pojasnjujemo na primeru priznane blagovne znamke Apple, ki ima ogromno zvestih uporabnikov, njihovi izdelki pa veljajo za statusni simbol. Kot drugi primer navedemo skupino mladih mater, ki za svoje otroke iščejo izčrpne informacije preko različnih virov.
V empiričnem delu smo z anketnim vprašalnikom zbrali podatke, ki smo jih analizirali in grafično prikazali. Ugotovili smo, da pri izdelkih, ki spadajo v višjo cenovno kategorijo posamezniki bolj upoštevajo mnenja svojih referenčnih skupin kot pri cenejših.
Sklepamo, da v primerih večjega tveganja nezadovoljstva po nakupu ljudje iščejo potrditev od svojih referenčnih skupin pred odločitvijo o nakupu.
Naša raziskava potrjuje, da so referenčne skupine pomemben dejavnik v procesu odločanja ter in pri oblikovanju nakupovalnih navad.
Ključne besede: Referenčna skupina, porabnik, nakup, vedenje, odločanje, vpliv.
Objavljeno v DKUM: 09.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,16 MB) |
7. Prehranska prepričanja in vedenje pacientov s kronično vnetno črevesno boleznijoTara Šimac, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Kronična vnetna črevesna bolezen je kronično recidivno in remitentno stanje. Med kronične vnetne črevesne bolezni uvrščamo Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis, ki predstavljata izziv tako pacientom, ki se morajo odločiti, kaj naj jedo, kot tudi zdravnikom, medicinskim sestram in dietetikom, ki želijo vedeti, kako najbolje svetovati.
Metode: V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo dela. V empiričnem delu magistrskega dela pa smo za zbiranje podatkov uporabili anonimno strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavi, ki je potekala marca 2024, smo anketirali 207 pacientov. Dobljene podatke smo statistično analizirali s pomočjo programov IBM SPSS in Microsoft Excel.
Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da več kot polovica (54,11 %) anketirancev meni, da je prehrana najpomembnejši vzrok za razvoj bolezni. Ugotovili smo, da jih 58,45 % sledi različnim dietam. Določene hrane se izogiba 85,51 % anketirancev, da bi zmanjšali simptome bolezni, kar 92,75 % pa ima redne obroke.
Razprava in sklep: Menimo, da lahko študija pomaga pri razumevanju prehranskih prepričanj in vedenj pacientov. Na podlagi rezultatov jim lahko ustrezno svetujemo pri lajšanju simptomov. Zaradi vedno večjega števila pacientov s kronično vnetno črevesno boleznijo je pomembno raziskati in spoznati prehranske metode ter načine, ki bi jim olajšale tegobe.
Ključne besede: kronična vnetna črevesna bolezen, prehranska prepričanja, vedenje, pacient
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,89 MB) |
8. Vpliv države izvora na nakupno vedenjeKatja Kojc, 2024, magistrsko delo Opis: Koncept države izvora blagovne znamke se nanaša na državo, ki je najtesneje povezana z blagovno znamko. Ta koncept pomembno vpliva na potrošnikove preference in nakupne odločitve, ki jih oblikujejo dojemanje kakovosti, kulturne povezave in tržne strategije. Zgodovinsko gledano so blagovne znamke že tisočletja vezane na kraj izvora, saj prve oblike znamčenja segajo v čas antičnih civilizacij. Sčasoma se je pomen izvora pri znamčenju razvijal, zlasti v času industrijske revolucije in vzpona množičnega trženja. Danes imajo oznake »made in« ključno vlogo pri potrošnikovem zaznavanju, pogosto so povezane z zaznano kakovostjo in pristnostjo izdelkov. Države ščitijo te označbe, da bi povečale vrednost svojih nacionalnih blagovnih znamk. Poleg tega koncepti, kot sta »halo učinek« in etnocentrizem potrošnikov, dodatno vplivajo na vpliv porekla blagovne znamke na nakupno vedenje. Blagovne znamke in države uporabljajo te zaznave za tržno pozicioniranje in zvestobo potrošnikov.
Ključne besede: Država izvora, Nakupno vedenje, Etnocentrizem, Halo učinek
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,18 MB) |
9. Ocenjevanje tveganja za destruktivno vedenje zaprtih obsojencev : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMaša Splichal, 2024, diplomsko delo Opis: Ocena tveganja je skozi leta raziskovanja postala ključen podatek pri odločitvah sodišča o primerni kazni storilcev kaznivih dejanj. Raziskovalci so skozi leta izpostavili ključne dejavnike tveganja za kriminalno vedenje, ki so razdeljeni glede na različne dejavnike, kot so na primer spol, starost in vrsta kaznivega dejanja. Razvila so se tudi orodja, ki so v pomoč pri sestavi ocene tveganja. Z oceno tveganja želimo zmanjšati oziroma preprečiti predvidena kazniva dejanja, zato so za obsojence na podlagi ocene tveganja narejeni osebni načrti, ki odločajo o dolžini kazni in kakšnega nadzora bo obsojeni deležen med prestajanjem kazni. V diplomskem delu smo opredelili ključne besede, našteli dejavnike tveganja, opisali nasilje v zaporu in pojasnili, kakšen je slovenski zaporski sistem. Nato smo opisali sedem orodij, ki so najbolj razširjena pri ugotavljanju nasilnega vedenja med prestajanjem kazni in potem, ko so odpuščeni iz institucij za prestajanje kazni. Ta orodja so HCR-20, SAVRY, SAPROF-YV, VRAG, STATIC-99R, RASP in RisCanvi. Nazadnje smo opisali tri raziskave. Po pregledu le-teh smo ugotovili, da so ocene tveganja lahko uporabne in so zmerno oz. srednje učinkovite, vendar lahko prihaja do napak. Prav tako smo ugotovili, da so mladost, vpletenost v tolpe in predhodna kazniva dejanja veliki dejavniki tveganja za nasilno vedenje v institucijah za prestajanje kazni. Pomembno vlogo pa imajo tudi zaposleni v zavodih za prestajanje kazni, saj lahko s svojim odnosom do zapornikov pomagajo pri sami resocializaciji in varnosti v institucijah.
Ključne besede: obsojenci, destruktivno vedenje, ocena tveganja, dejavniki tveganja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,89 MB) |
10. Integracija umetne inteligence v marketing: psihološki uvidi v vedenje potrošnikov in etična vprašanja : diplomsko deloAnja Nedeljković, 2024, diplomsko delo Opis: Integracija umetne inteligence v marketing prinaša napredne možnosti, kot so personalizacija, ciljanje in analiza vedenja potrošnikov na podlagi zbranih demografskih, vedenjskih in interesnih podatkov. Te možnosti odpirajo tudi nova etična in pravna vprašanja. V teoretičnem delu je obravnavana uporaba umetne inteligence v marketingu, vključno s psihološkimi vplivi na potrošnike, analizo njihovega vedenja in etičnimi izzivi. V empiričnem delu je spletni vprašalnik razkril stališča uporabnikov. Ugotovljeno je, da umetna inteligenca prinaša veliko prednosti in olajšav pri analizi podatkov in izboljšanju marketinških strategij, hkrati pa povzroča skrb glede etičnega ravnanja z osebnimi podatki.
Ključne besede: umetna inteligenca, marketing, vedenje potrošnikov, psihologija, etika
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,40 MB) |
