| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 425
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Nakupno vedenje odjemalcev v prodajalni z oblačili
Ana Ledenik, 2024, diplomsko delo

Opis: V današnjem globaliziranem svetu, kjer se tržni trendi neprestano spreminjajo, je razumevanje nakupnega vedenja potrošnikov ključno za uspeh vsakega podjetja, še posebej tistih, ki delujejo v industriji oblačil. Nakupovanje oblačil ni zgolj funkcionalen proces, temveč kompleksen in večplasten fenomen, ki ga v veliki meri določajo subjektivni dejavniki, kot so osebne preference, moda in socialni vplivi. Diplomsko delo je posvečeno proučevanju in analizi nakupnega vedenja odjemalcev v prodajalni z oblačili. Razumevanje motivacij, preferenc in vzorcev potrošniškega obnašanja je ključnega pomena za tržno usmerjanje in oblikovanje učinkovitih marketinških strategij, ki bodo izpolnjevale pričakovanja kupcev in hkrati povečevale konkurenčno prednost prodajaln z oblačili na trgu. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kateri je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na nakupno odločitev odjemalca, ali na izbiro oblačila vplivajo tudi trendi ali ne, kakšen vpliv imajo spletne prodajalne na fizične prodajalne in po čem anketiranci raje posežejo.
Ključne besede: nakupno vedenje, prodajalna, vplivni dejavniki, oblačila, spletna trgovina
Objavljeno v DKUM: 13.06.2024; Ogledov: 179; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
Ekstremni alpinizem : med "vedenjem, ki ogroža življenje" in vitalizmom
Nataša Škraban, Benjamin Flander, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: šport, alpinizem, ekstremni alpinizem, nesreče v gorah, samodestruktivno vedenje, nevarnost
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 66; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (704,40 KB)

3.
Vedenje vzgojiteljev oz. vzgojiteljic ob agresivnem vedenju in konfliktnih situacijah, v katere so vključeni otroci s posebnimi potrebami : magistrsko delo
Špela Korošec, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom »Vedenje vzgojiteljev oz. vzgojiteljic ob agresivnem vedenju in konfliktnih situacijah, v katere so vključeni otroci s posebnimi potrebami« je predstavljena raziskava o soočanju in vedenju vzgojiteljev oz. vzgojiteljic ob pojavu agresivnega vedenja in konfliktnih situacijah z otroki s posebnimi potrebami v njihovi ustanovi. V teoretičnem delu sta opisana pojma konflikt in agresija ter vzroki za nastanek konflikta in agresivnega vedenja pri otrocih. Opredeljeni so tudi vloga vzgojiteljev oz. vzgojiteljic in njihovi odzivi na predstavljena pojma. V nadaljevanju so predstavljeni otroci s posebnimi potrebami in delo v razvojnem oddelku. V zaključku pa se osredotočimo predvsem na strategije reševanja agresivnega vedenja pri otrocih s posebnimi potrebami. Empirični del prikazuje odgovore vzgojiteljic iz rednih in razvojnih oddelkov, ki smo jih pridobili v kvalitativni raziskavi s pomočjo polstrukturiranega intervjuja. Vzgojiteljice so odgovarjale na vprašanja, vezana na konflikt in agresivno vedenje ter spoprijemanje s tem problemom. Pri tem smo pozornost usmerili v vzroke nastanka konflikta in strategije reševanja konflikta ter agresivnega vedenja pri otrocih s posebnimi potrebami. Ugotovili smo, da so najpogostejši vzrok konflikta igrače, saj težave nastajajo pri njihovem posojanju. Vzgojiteljice kot vzrok navedejo tudi komunikacijske omejitve otrok s posebnimi potrebami, senzorno občutljivost, socialne težave in težave pri samoregulaciji čustev. Rezultati kažejo, da vzgojiteljice uporabljajo različne strategije za obvladovanje konfliktnih situacij in posledično agresivnega vedenja pri otrocih s posebnimi potrebami. Med najpogosteje uporabljenimi strategijami so individualiziran pristop, pogovor, uporaba različnih socialnih iger, pozitivno ojačevanje in »trening« doslednosti pri postavljanju pravil ter mej. Glede na ugotovitve sta za uspešno obravnavo konfliktov pri otrocih s posebnimi potrebami ključna razumevanje specifičnih vzrokov in individualen pristop k vsakemu otroku, saj se lahko njegove potrebe in izzivi razlikujejo. Pomembna je tudi prilagojena uporaba strategij, ki lahko pozitivno vplivajo na razvoj pozitivnih odnosov in varnega okolja za vse otroke v skupini.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, konfliktne situacije, agresivno vedenje, agresija, reševanje konfliktov
Objavljeno v DKUM: 16.04.2024; Ogledov: 240; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (739,33 KB)

4.
Strateško vedenje posameznika in skupine kot izziv za zagotavljanje varnosti
Beno Arnejčič, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: nacionalna varnost, strateško vedenje, strateške študije
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 144; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (205,04 KB)

5.
Ugotavljanje izmišljenega v informativnem pogovoru
Peter Umek, Igor Areh, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: informativni pogovor, laži, laganje, odkrivanje laži, nebesedno vedenje
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 124; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (196,79 KB)

6.
Integriteta policijskih managerjev in njen vpliv na policijsko subkulturo
Janez Mekinc, Andrej Anžič, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policijski managerji, etika, policijska subkultura, neetično vedenje, delovno mesto, korupcija, integriteta
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (194,86 KB)

7.
8.
Samomor v mladinski literaturi : analiza dejavnikov posnemovalnega vedenja
Tina Goznik, 2024, magistrsko delo

Opis: Samomor je kompleksen pojav, ki sodi med mladostniki na drugo mesto po vzrokih umrljivosti. Raziskave so v preteklosti našle povezave med neprevidnimi medijskimi praksami poročanja o samomoru in posnemovalnim vedenjem. V ta namen so bile v številnih državah, tudi v Sloveniji, oblikovane smernice in priporočila za odgovorno medijsko poročanje o samomoru. Sprememba medijskih praks poročanja o samomoru lahko ima učinke na zmanjšanje stopnje samomora. Medij predstavljajo tudi knjige, kjer so bili v preteklosti zaznani posnemovalni učinki. Narejene so bile številne raziskave, ki so se ukvarjale s prepoznavo varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja ter prepoznavo najpogostejših ovir, ki posameznike ovirajo pri iskanju pomoči. Z magistrsko nalogo smo želeli raziskati, kako knjige, namenjene tretjemu triletju osnovne šole in srednji šoli s seznamov bralne značke obravnavajo temo samomora, pri čemer smo se osredotočili na sledenje smernicam in priporočilom, prisotnost varovalnih dejavnikov in dejavnikov tveganja, prisotnost ovir, izražanje stiske in temu, ali so bralcem na voljo informacije o iskanju pomoči. V analizo smo vključili 22 knjig, 6 knjig je bilo namenjenih zadnjemu triletju osnovne šole, preostale so bile namenjene srednješolcem. 6 knjig je bilo delo slovenskih avtorjev. Knjige smo analizirali tako, da smo iz vsake izpisali nekaj primerov, ki so se navezovali na upoštevanje oziroma neupoštevanje smernic. Izpisovali smo tudi primere za dejavnike tveganja in varovalne dejavnike, prisotnost ovir in izražanje stiske ter informacije o iskanju pomoči, ki so na voljo bralcem. Rezultati nakazujejo, da so nekatere knjige samomor uspele prikazati bolj ustrezno kot druge. 7 smernic oziroma priporočil je bilo upoštevanih v manj kot polovici knjig, kjer je bilo smernico mogoče določiti. Najbolj neupoštevana smernica v knjigah je bila izogibanje podrobnim opisom metod pri samomoru, sledilo je izogibanje podrobnim opisom lokacij in izogibanje sporočil, ki prikazujejo samomor kot rešitev za težave. Knjige so bile previdne pri izbiri naslovov in poglavij, večina jih je navajala zgodbe ljudi, ki so premagali težave, uspele so prikazati proces žalovanja ob izgubi osebe zaradi samomora, proces zdravljena in obremenilen vpliv, ki ga je imel samomor na okolico. Knjige so vsebovale več dejavnikov tveganja kot varovalnih dejavnikov. Knjige, namenjene srednješolcem, so vsebovale več dejavnikov tveganja za samomor in več varovalnih dejavnikov kot knjige, namenjene učencem tretjega triletja osnovne šole. Z izjemo sedmih knjig je bilo mogoče prepoznati ovire, ki so junakom oteževale iskanje pomoči. Nekatere osebe so o svoji stiski spregovorile, nekatere ne. Svojo stisko so osebe kazale predvsem preko vedenja. Kljub temu da so knjige obravnavale tematiko samomora, več kot polovica knjig ni vsebovala informacij o pomoči, ki bi bile na voljo bralcu. Raziskava ponuja seznam knjig, ki obravnavajo samomor, in citate iz knjig, ki o samomoru poročajo ustrezno oziroma manj ustrezno. Ker vse knjige niso vsebovale spremne besede ali informacij o iskanju pomoči namenjene bralcem, vidimo v tem priložnost za še učinkovitejše naslavljanje tematike samomora.
Ključne besede: samomor, mladinska literatura, posnemovalno vedenje
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 288; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (3,66 MB)

9.
10.
Merjenje verbalnih interakcij med policisti in tujci
Bojana Virjent, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: verbalno vedenje, verbalna komunikacija, interakcije, policisti, tujci, raziskave
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 154; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (364,89 KB)

Iskanje izvedeno v 1.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici