| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza pametnih dodatkov za učenje ustne higiene otrok: pregled trga
Adrijana Svenšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Ustna higiena ima pomembno vlogo pri preprečevanju pojava bolezni ustne votline. Zaradi porasta uporabe sodobne tehnologije v vsakodnevnem življenju je bil namen raziskati trenutni trg ter poiskati pametne dodatke za ščetkanje zob, ki so kompatibilni z mobilno aplikacijo in so usmerjeni k izvajanju ustne higiene pri otrocih. Metode: Izvedli smo sistematični pregled trga, kjer smo iskali pametne dodatke za ščetkanje zob z mobilno aplikacijo za izvajanje ustne higiene pri otrocih. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja ter lestvice za oceno prisotnosti elementov igre, tehnik sprememb vedenja in informacij iz zobozdravstva, ki je podprto z dokazi v pametnih dodatkih mobilne aplikacije. Rezultati: Vključili smo tri pametne dodatke za ščetkanje zob s petimi mobilnimi aplikacijami. Pametni dodatek za ščetkanje zob Playbrush omogoča uporabo največ mobilnih aplikacij (3/5; 60 %). Colgate Magik je pametni dodatek za ščetkanje zob z mobilno aplikacijo, ki vsebuje največ elementov igre (21/31; 68 %), tehnik spreminjanja vedenja (13/26; 50 %) in največ informacij na dokazih podprtega zobozdravstva (5/10; 50 %). Razprava in sklep: Ugotavljamo, da so analizirani pametni dodatki za ščetkanje zob z mobilnimi aplikacijami potencialno primerni za učenje otrok saj vsebujejo vsebine, ki temeljijo na dokazih iz zobozdravstva, elementih iger in tehnikah spreminjanja vedenja. Priporočamo mobilno aplikacijo Colgate Magik, saj se je slednja uvrstila na vrh vseh lestvic, ki smo jih uporabili v tem sistematičnemu pregledu pametnih dodatkov za ščetkanje zob z mobilnimi aplikacijam.
Ključne besede: na dokazih podprto zobozdravstvo, elementi igre, tehnike spreminjanja vedenja, mobilno zdravje, otroci
Objavljeno: 23.09.2021; Ogledov: 3; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (978,88 KB)

2.
Samomorilno vedenje, depresija in zasvojenost s pametnim telefonom med mladostniki
Janja Sekolovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Samomorilno vedenje, depresija in zasvojenost s pametnim telefonom med mladostniki so problematična področja, ki v Sloveniji še niso bila preučevana v sklopu ene študije. Namen raziskave je bil preveriti stanje samomorilne ogroženosti slovenskih mladostnikov ter raziskati povezanost samomorilnega vedenja z depresijo, s konstrukti medosebne teorije samomorilnega vedenja in z zasvojenostjo s pametnim telefonom. Vzorec je zajemal 302 mladostnika iz sedmih različnih srednjih šol, ki izvajajo štiriletne izobraževalne programe. Podatke smo pridobili s pomočjo šestih različnih merskih instrumentov. Ugotovili smo, da je 35,8 % mladostnikov razmišljalo o samomoru, samomorilna ideacija je pogostejša med dekleti, med starostnima skupinama pa nismo zaznali razlik v izraženosti samomorilne ideacije. Oba preučevana konstrukta medosebne teorije, pomanjkanje pripadnosti in »občutek bremena«, sta se izkazala kot pozitivno povezana s samomorilno ideacijo. Simptomi depresivnosti so se izkazali kot najpomembnejši napovedovalci samomorilnega vedenja, zasvojenost s pametnim telefonom pa je pozitivno korelirala s samomorilno ideacijo. Doprinos naše študije je med drugim lasten prevod Lestvice zasvojenosti s pametnim telefonom, sicer pa raziskava ponuja širšo sliko samomorilnega vedenja in z njim povezanih dejavnikov tveganja.
Ključne besede: samomorilno vedenje, depresija, medosebna teorija samomorilnega vedenja, zasvojenost s pametnim telefonom
Objavljeno: 26.10.2020; Ogledov: 330; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

3.
Odzivi predšolskega otroka na ločitev staršev
Mateja Zakšek, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu preučimo odzive predšolskih otrok, starih od tri do šest let, na ločitev staršev z vidika psihičnih težav, ki se kažejo v obdobju enega leta po starševski ločitvi. V teoretičnem delu na kratko predstavimo koncept družine in vpliv ločitve na njo, v nadaljevanju pa se osredotočimo predvsem na otrokovo doživljanje ločitve staršev, različne vplive, ki jih ima ločitev na otroka, ter otrokove odzive na te vplive, opišemo pa tudi strategije pomoči otroku po ločitvi staršev. V empiričnem delu diplomskega dela z uporabo kvantitativne metode raziskovanja ugotavljamo, kolikšna je raven splošnih in specifičnih psihičnih težav predšolskih otrok ločenih staršev, ali pri predšolskih otrocih ločenih staršev prihaja do razlik v ravni psihičnih težav glede na pogostost otrokovih stikov z očetom in glede na mesečni neto dohodek starša ter v kolikšni meri matere menijo, da se je njihov odnos z otrokom poslabšal po ločitvi. Na podlagi podatkov, pridobljenih z uporabo anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnjevali ločeni starši predšolskih otrok, ugotovimo, da ima več kot devetdeset odstotkov otrok visoko oziroma zelo resno raven splošnih psihičnih težav, pri čemer je pri deklicah ugotovljena višja raven psihičnih težav kot pri dečkih. Največ psihičnih težav je ugotovljenih na področju hiperaktivnosti in čustvenih težav. Slednje so še posebej izrazite pri štiri- in petletnih otrocih ter pri predšolskih deklicah. Po mnenju ločenih staršev imajo njihovi predšolski otroci najmanj vedenjskih težav in težav z odsotnostjo prosocialnega vedenja. Ugotovimo še, da ne prihaja do razlik v ravni psihičnih težav predšolskih otrok ločenih staršev glede na pogostost otrokovih stikov z očetom. Ravno tako ne ugotovimo razlik v psihičnih težavah glede na mesečni neto dohodek starša. Glede poslabšanja odnosa med staršem in otrokom po ločitvi rezultati raziskave pokažejo, da se s poslabšanjem odnosa sooča slaba tretjina mater in dobri dve tretjini očetov.
Ključne besede: predšolski otrok, ločitev staršev, psihične težave, odsotnost prosocialnega vedenja, odnos otrok-starš po ločitvi
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 772; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

4.
Povezanost individualnih in družinskih dejavnikov s samoregulacijo v mladostništvu
Valentina Merc, 2019, magistrsko delo

Opis: V obdobju mladostništva pride do veliko sprememb na kognitivnem, čustvenem, osebnem in socialnem področju, razvija pa se tudi posameznikova identiteta. Za obdobje mladostništva je značilno veliko nihanj na vseh življenjskih področjih. V mladostništvu se razvija tudi posameznikova zmožnost samoregulacije. Samoregulacija je sposobnost posameznika, da lahko zavestno spremeni svoje misli in občutke glede na zunanjo situacijo ter ostane še naprej usmerjen k cilju. Gre za proces, ki se razvija skozi celotno življenje in se povezuje z različnimi dejavniki. V pričujoči raziskavi nas je zanimalo, s katerimi individualnimi in družinskimi dejavniki se samoregulacija povezuje v obdobju mladostništva. V raziskavi je sodelovalo 156 mladostnikov, od tega 70 osnovnošolcev in 86 srednješolcev. Udeleženci so reševali Vprašalnik samoregulacije za mladostnike – ASRI, Vprašalnik navezanosti na starše in vrstnike – IPPA in Vprašalnik o tveganih vedenjih pri mladostnikih – ARQ. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS 22.0.0.0. Ugotovili smo, da prihaja do šibke povezave med izraženo samoregulacijo in odnosom oz. navezanostjo na mamo. Do zmerne povezave prihaja med izraženo samoregulacijo in socialno-ekonomskim statusom družine mladostnika. Se pa s socialno-ekonomskim statusom družine visoko povezuje dolgoročna samoregulacija mladostnikov. Prav tako smo ugotovili, da se nižja stopnja samoregulacij povezuje z več tveganimi vedenji. Zanimalo nas je tudi, ali se višja stopnja samoregulacije povezuje z boljšim šolskim uspehom, kjer smo tudi ugotovili šibko povezavo.
Ključne besede: samoregulacija, mladostništvo, dejavniki samoregulacije, tvegana vedenja, ASRI, ARQ, IPPA
Objavljeno: 02.08.2019; Ogledov: 624; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (477,72 KB)

5.
Izkušnje študentov zdravstvene nege z agresivnimi pacienti v kliničnem okolju
Melita Pernek, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Agresija in nasilje sta velik družbeni problem v številnih državah in vedno večji problem tudi v zdravstvenih ustanovah. Nasilje ima negativen vpliv na člane negovalnega tima in tudi potencialno na študente zdravstvene nege, ki opravljajo prakso v kliničnem okolju, saj lahko povzroči velik stres, kot neposreden rezultat teh neželenih dogodkov. Namen raziskave, ki smo jo izvedli, je bil preveriti kakšne so izkušnje študentov zdravstvene nege z agresivnimi pacienti v kliničnem okolju, s kakšnimi oblikami nasilja se srečujejo in kako vplivajo na njihovo doživljanje. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Izvedli smo raziskavo na eni izmed fakultet v Sloveniji z anonimnim anketnim vprašalnikom, v katerem je sodelovalo 110 študentov zdravstvene nege. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so vsi anketirani študentje bili že vsaj enkrat v stiku z agresivnim pacientom. Z njim so se srečali največkrat na psihiatričnem in geriatričnem področju. Ugotovili smo tudi, da je bila najpogostejša oblika nasilja verbalna oblika ter da študentje ob tem pogosto občutijo strah in lastno ogroženost. Diskusija in zaključek: Prisotnost nasilja s strani pacienta je pomemben problem za študente zdravstvene nege v kliničnih okoljih. Predlagamo, da se sprejmejo ukrepi za preprečevanje zlorab na področju prakse in da se študentom zagotovijo potrebne informacije v zvezi s komunikacijo in metodami zdravstvenega varstva med izobraževanjem. Študente bi morali tudi spodbujati k učenju strategij za zmanjševanje nasilja in kako se odzvati v nasilnih situacijah.
Ključne besede: študij zdravstvene nege, agresija, dejavniki tveganja, vrste agresivnega vedenja, nasilje na delovnem mestu
Objavljeno: 24.05.2019; Ogledov: 654; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Samomorilno vedenje in samomor med uporabniki psihoaktivnih substanc po poročanju strokovnih delavcev
Taja Lozinšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Samomorilna ogroženost oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je visoka. Stopnja tveganja se, zaradi velike izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ocenjuje kot 14-krat višja v primerjavi s stopnjo tveganja v splošni populaciji. Za zdravstveno osebje, ki je odgovorno za oskrbo oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je zelo verjetno, da se bodo v svojem profesionalnem delovanju srečali z izgubo pacienta zaradi samomora. Osrednja tema naše naloge je doživljanje samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog, pri terapevtih, zaposlenih v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD). V raziskavo smo vključili vodje CPZOPD, ki imajo v povprečju več kot 20 let izkušenj na področju dela z odvisnostjo. Raziskava temelji na kvalitativni metodi raziskovanja. Po principih utemeljene teorije smo analizirali 10 polstrukturiranih intervjujev, ki so v povprečju trajali 50 minut. Po analizi podatkov smo 93 kod povezali v 11 vsebinskih sklopov, ki tvorijo model doživljanja samomorilnega vedenja: Prepričanja ter stališča o samomorilnem vedenju med odvisniki, Manipulativno samomorilno vedenje, Obravnava samomorilno ogroženega pacienta, Doživljanje samomorilnega vedenja, Postvencija, Preventiva, Skrb zase, Odnos do odvisnega pacienta, Umeščenost in priznanje dela znotraj sistema, Stališča do odvisnosti in odvisnega posameznika in Doživljanje sistema. Ti predstavljajo identificirane afektivne, kognitivne ter vedenjske odzive terapevtov v povezavi s samomorilnim vedenjem pacientov in mediatorske dejavnike, ki posredno ali neposredno vplivajo na doživljanje, in so specifično značilni za terapevte na področju dela z odvisnostjo. Model okna v svet dela z odvisnostjo odstira tri nivoje doživljanja samomorilnega vedenja: nivo zdravljenja odvisnosti, nivo lastnih prepričanj in stališč v zvezi s samomorilnim vedenjem ter nivo dela s samomorilnim vedenjem. Nivoji se med seboj razlikujejo glede na moč neposredne povezave z doživljanjem samomorilnega vedenja, pri čemer je nivo dela s samomorilnim vedenjem najbolj neposredno povezan z doživljanjem samomorilnega vedenja, nivo zdravljenja odvisnosti pa najmanj. Vsi trije nivoji skupaj določajo vsebine doživljanja samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog. Model okna v svet dela z odvisnostjo pojasnjuje vsebine, ki so prisotne ob samomorilnem vedenju oseb, odvisnih od prepovedanih drog, in omogoča razumevanje kompleksnosti te teme.
Ključne besede: Samomorilno vedenje, terapevti, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, doživljanje samomorilnega vedenja, Model okna v svet dela z odvisnostjo
Objavljeno: 27.03.2019; Ogledov: 752; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

7.
Samodestruktivna vedenja v povezavi z razvojem navezanosti pri osnovnošolcih
Špela Štusej, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo uvodoma teoretično predstavili socialni in čustveni razvoj osnovnošolcev, samodestruktivna vedenja in razvoj navezanosti. Izpostavili smo razlike razvoja v srednjem in poznem otroštvu. V nadaljevanju smo predstavili vrste samodestruktivnih vedenj, vzroke za njihov nastanek, psihološka ozadja in soočanje z njimi. Spoznamo ugotovitve različnih avtorjev. Sledi predstavitev razvoja navezanosti. Opisali smo štiri sloge navezanosti: varnost, upiranje, izogibanje in dezorganiziranost. Predstavili smo povezavo med samodestruktivnimi vedenji in razvojem navezanosti. Opisali smo rezultate nekaterih že opravljenih raziskav. V empiričnem delu magistrske naloge smo raziskovali pojav samodestruktivnega vedenja pri osnovnošolcih in ugotavljali, ali so povezana z razvojem navezanosti. Zanimalo nas je tudi, kateri slog navezanosti na starše je pri osnovnošolcih najpogostejši. Podatke, potrebne za raziskavo, smo pridobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili učencem 5. in 9. razredov treh osnovnih šol. Ugotovili smo, da se pri osnovnošolcih pojavljajo samodestruktivna vedenja, predstavili smo najpogostejša. Glede na ugotovitev, da so samodestruktivna vedenja povezana z navezanostjo, smo predstavili tudi sloge navezanosti otrok na starše, ki so razvidni iz raziskave. Z rezultati raziskave te magistrske naloge želimo vse, ki vzgajajo in izobražujejo, spomniti, kako občuten vpliv imajo na ravnanje in vedenje otrok, kako pozorni morajo biti v odnosu z njimi, saj lahko na ta način preprečijo nastanek njihovih škodljivih vedenj.
Ključne besede: čustveni in socialni razvoj, samodestruktivna vedenja, razvoj navezanosti, osnovnošolski otroci, starši
Objavljeno: 04.12.2018; Ogledov: 693; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

8.
Strah dovoljuje mobing na delovnem mestu
Romana Sprager, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Nadlegovanje ali trpinčenje na delovnem mestu, mobing, je vedno bolj aktualna problematika današnjega časa. Potrebno se je s problemom soočiti in ga v dobro vseh vključenih, v najkrajšem času odpraviti oziroma ga preventivno preprečiti. Kdo so največkrat žrtve, od koga so največkrat trpinčene in kako ravnati v primeru trpinčenja na delovnem mestu, je naloga vseh, ki se zavedamo problema, da žrtvam pomagamo in jih v tem ne puščamo samih. Mobing je z vidika človekovega dostojanstva neetično dejanje in ima na organizacijo negativen vpliv. Ta negativen vpliv se odraža kot nezadovoljstvo zaposlenih, slabem organizacijskem vzdušju, absentizmu in dolgoročno posledično tudi zdravju zaposlenih ter rezultatih dela. Opravljena raziskava je pokazala, da se problem mobinga, odraža predvsem v nezadostnem informiranju in znanju zaposlenih s področja mobinga oziroma njegovi ozaveščenosti. Vsi vključeni v procesu mobinga se ne zavedajo tako svojih dejanj, odgovornosti ter na drugi strani svojih pravic. Okolica na trpinčenje ne odreagira pravočasno zaradi strahu ali neznanja, zaradi česar je problem še toliko večji. Implementacija informiranja, izobraževanja in usposabljanje zaposlenih, bi bistveno zmanjšalo razsežnost problema, prav tako zavedanje vodilnih v podjetju, da navsezadnje so največje bogastvo podjetja ravno zaposleni, zato bi bilo potrebno graditi na izboljšanju organizacijske klime, odnosov in povečati skrb za njihovo zdravje in dobro počutje.
Ključne besede: - Mobing - Trpinčenje na delovnem mestu - Šikaniranje - Upravljanje organizacijskega vedenja - Organizacijska kultura
Objavljeno: 13.09.2018; Ogledov: 649; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (918,42 KB)

9.
Mnenje slovencev in avstrijcev o izdelkih narejenih v sloveniji in avstriji
Ilire Rizvanaj, 2018, magistrsko delo

Opis: Analiza nakupnega vedenja proučuje porabnikovo vedenje, ki ga lahko opredelimo kot čustvovanje in spoznavanje, kadar so izpostavljeni dražljajem v okolju (npr. oglaševanje, modni trendi). Porabniki večinoma ocenjujejo kakovost izdelka na osnovi izvora države. Raziskave so potrdile, da porabniki bolje vrednotijo izdelke iz lastne države kot pa iz tuje države. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu naloge smo opredelili analizo nakupnega vedenja, vedenje potrošnikov, različne vplive na nakupno odločanje porabnikov, ter tudi koncept države izvora izdelka, tukaj smo natančneje opredelili poreklo blaga, zaznavo izvora blaga, etnocentrizem in povezavo med podobo države in lastnosti porabnikov. V empiričnem delu smo preučevali mnenje Slovencev in Avstrijcev o izdelkih narejenih v Sloveniji in Avstriji. S pridobljenimi rezultati ankete smo primerjali odgovore slovenskih in avstrijskih respondentov ter tako potrdili ali ovrgli naše zastavljene hipoteze. Zanimalo nas je predvsem ali obstaja razlika v oceni kakovosti med slovenskimi in avstrijskimi izdelki pri slovenskih in avstrijskih respondentih. Naprej so anketiranci odgovorili, kako pomembni so jim naslednji dejavniki: država izvora izdelka, kakovost izdelka in »izkušnja z izdelkom«, ki vplivajo na odločitve pri vrednotenju in nakupu izdelkov. Nato so ocenjevali kakovost izdelkov, ki so izdelani v Sloveniji in Avstriji. Na koncu pa so ocenjevali kakovost prehrambnih izdelkov, ki so izdelani v Sloveniji in Avstriji ter alkoholne pijače, ki so izdelane oz. pridelane v Sloveniji in Avstriji. Skozi celotno raziskavo smo ugotovili, da obstajajo razlike v oceni kakovosti med oceno izdelkov izdelanih v Sloveniji in Avstriji pri slovenskih in avstrijskih respondentih. Če povzamemo vse naše ugotovitve, vidimo, da slovenski anketiranci bolje vrednotijo »svoje« izdelke, ki so izdelani v Sloveniji. Prav tako lahko trdimo za avstrijske respondente, da bolje vrednotijo izdelke, ki so izdelani v Avstriji.
Ključne besede: Analiza nakupnega vedenja, vedenje potrošnikov, zadovoljstvo potrošnikov, koncept države izvora izdelka, etnocentrizem, podoba države izvora.
Objavljeno: 28.08.2018; Ogledov: 514; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

10.
Vezljivost glagolov védenja v zgodovini slovenskega knjižnega jezika
Robert Grošelj, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Razprava obravnava vezljivost glagolov védenja, tj. umeti (z drugotnim nedovršnikom umevati), vedeti in znati, v zgodovini slovenskega knjižnega jezika. Raziskavo sestavljajo pomenska opredelitev glagolov, vzpostavitev pomenskih in vezavnostnih vzorcev, določitev njihove stabilnosti, razvojnih značilnosti in konkurenčnih razmerij. Po pomenih so primerjane vezljivostne značilnosti med glagoli.
Ključne besede: slovenščina, zgodovina jezika, vezljivost, vezava, glagoli vedenja
Objavljeno: 13.02.2018; Ogledov: 461; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (591,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici