Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Turistični vodnik je eden najpomembnejših poklicev v turistični industriji, saj ima pomembno vlogo pri potovanjih, ki so izrednega pomena pri kakovosti vsakdanjega življenja. V teoretičnem delu smo raziskovali, katere so naloge in kompetence vodnika ter katere komunikacijske veščine mora premoči, da zagotovi zahtevam in pričakovanjem turistov. Ker pa smo ljudje v današnjem življenju zaradi globalne razširjenosti in cenovne dostopnosti veliko pogosteje izpostavljeni filmom kot vodenim potovanjem, imajo filmi večjo transformativno vlogo v našem življenju. Pri gledanju filmov pride tudi do poistovetenja gledalcev z nastopajočimi liki in zavestnega ali nezavednega prevzemanja njihovih lastnosti, zato nas je na primeru filmov, v katerih je v glavni vlogi turistični vodnik, zanimalo, ali je reprezentacija komunikacijskih veščin v obravnavanih filmih dovolj realistična, da si lahko katerega izmed filmskih likov vodnikov profesionalni vodniki in tisti, ki bi to radi postali, vzamejo za zgled, da svoje komunikacijske veščine izboljšajo ali osvestijo, kaj počnejo narobe. V ta namen smo v empiričnem delu izdelali kodirno knjigo, kjer smo analizirali komunikacijske veščine izbranih likov in nato predstavili svoje ugotovitve. Ker pa se pri ocenjevanju razvitosti komunikacijskih veščin ne gre zanašati le na fikcijske like, smo opravili tudi delno strukturirane intervjuje s profesionalnimi turističnimi vodniki, s katerimi smo dobili še širšo in še bolj realno sliko o pričakovanih komunikacijskih veščinah.
Ključne besede: komunikacijske veščine, turistični vodnik, reprezentacija, film
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 72; Prenosov: 6
Celotno besedilo (815,75 KB)

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se poglobili v vlogo in naloge likovnega pedagoga ter sodelovanja z drugimi strokovnimi delavci pri delu z učenci, ki so utrpeli izkušnjo vojne. Dotaknemo se trenutno aktualne situacije - vojne v Ukrajini, kdo so begunci in travme, ki jih doživljajo, ko bežijo pred vojno. Razmišljamo o tem, kako begunce vključiti v pouk tako, da se počutijo varno, kaj torej je varen prostor in kako ga ustvariti v razredu. Raziskujemo možnosti likovnega izražanja za ustvarjanje varnega in vključujočega okolja v šolah, s poudarkom na edinstvenih potrebah in izkušnjah učencev beguncev. Raziskave kažejo, da je nesorazmerno večja verjetnost, da so begunci doživeli travmo, zato se lahko soočajo z dodatnimi izzivi pri prilagajanju na novo šolsko okolje. Dokazano je, da imajo likovne in druge ustvarjalne dejavnosti terapevtske koristi za posameznike, ki so doživeli travmo, spodbujajo pa lahko tudi občutek pripadnosti in skupnosti. Z uporabo likovnega izražanja kot sredstva za obravnavanje potreb učencev beguncev ter ustvarjanjem varnega in vključujočega šolskega okolja lahko učitelji podpirajo dobro počutje in dober uspeh učencev beguncev. Poleg tega lahko različni šolski predmeti s področja umetnosti spodbujajo občutek pripadnosti in skupnosti, kar je bistvenega pomena za učence begunce, ki se lahko v novem šolskem okolju počutijo osamljene ali nepovezane. Pouk likovne umetnosti je dragocen način, kako lahko učitelji in učenci spoznavajo kulturo in ozadja drug drugega. To lahko spodbuja razumevanje, empatijo in spoštovanje med učenci in razbija predsodke in stereotipe. V empiričnem delu smo sestavili in izvedli osem likovnih aktivnosti, pri katerih smo se osredotočili na ustvarjanje varnega prostora, krepitev čustvenih in socialnih veščin ter samopodobe pri učencih, ki so pretrpeli izkušnjo vojne.
Ključne besede: varen prostor, begunci, vojna, čustvene in socialne veščine, samopodoba, likovni pedagog, likovna terapija, likovno-terapevtski pristop
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 211; Prenosov: 20
Celotno besedilo (3,05 MB)

Opis: Industrija 4.0 prinaša na področje računovodstva in revizije številne spremembe, zaradi česar je eno izmed najpomembnejših vprašanj razprava o razvoju interdisciplinarnega znanja in veščin računovodij ter revizorjev. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšne spremembe prinaša četrta industrijska revolucija na področje računovodstva in revizije ter kako bi v povezavi z le-temi bilo potrebno spremeniti učni program za omenjena poklica. Na podlagi pregleda literature ugotavljamo, da bodo v prihodnosti računovodje in revizorji morali razvijati veščine in znanja, ki se nanašajo predvsem na masovne podatke ter z njimi povezano podatkovno analitiko, umetno inteligenco, tehnologijo veriženja blokov, računalništvo v oblaku, spletno varnost, prav tako pa bo zaradi spremenjene vloge računovodij, ki bodo v večji meri nudili podporo poslovodstvu pri sprejemanju poslovnih odločitev, poudarek na razvoju mehkih veščin. V magistrskem delu ugotavljamo, da bi bilo potrebno glede na spremembe, ki jih prinaša Industrija 4.0, preoblikovati učni program za računovodje in revizorje na način, da bi navedene teme integrirali v že obstoječe predmete ali pa jih v učni program vključili kot samostojne predmete. Prav tako ugotavljamo, da bi v času študija moral biti večji poudarek na praktičnem izobraževanju in spodbujanju vseživljenjskega učenja.
Ključne besede: Industrija 4.0, računovodstvo, revizija, učni program, masovni podatki, podatkovna analitika, umetna inteligenca, tehnologija veriženja blokov, računalništvo v oblaku, etika, mehke veščine.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2022; Ogledov: 313; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Za avtizem so značilne težave na področju socialne interakcije, besedne in nebesedne komunikacije ter imaginacije. Z avtizmom je pogosto povezano neželeno, moteče vedenje, ki je vzrok nerazumevanja različnih situacij. Obstaja več metod, kako otroke z motnjami avtističnega spektra učiti socialnih veščin, ena izmed najbolj učinkovitih je učenje s socialnimi zgodbami. V magistrskem delu smo kritično pregledali 20 znanstvenih virov s področja razvoja socialnih veščin otrok z motnjami avtističnega spektra z uporabo metode socialnih zgodb. Cilj naloge je ugotoviti, v kolikšni meri so intervencije, ki temeljijo na metodi socialnih zgodb, učinkovite pri spodbujanju razvoja socialnih veščin otrok z motnjo avtističnega spektra. V 15 raziskavah so socialne zgodbe pozitivno in učinkovito vplivale na vse obravnavane otroke in na njihovo vedenje. Pri eni raziskavi je intervencija s socialnimi zgodbami bila uspešna za enega izmed treh otrok, pri dveh raziskavah za 2 od 3 otrok, pri dveh za 3 od 4 otrok in pri eni za 30 od 45 otrok. Intervencije s socialnimi zgodbami so se izkazale kot učinkovita metoda pri razvijanju socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektra.
Ključne besede: socialne zgodbe, avtizem, socialne veščine
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 879; Prenosov: 247
Celotno besedilo (897,10 KB)

Opis: Otroci se socialnih veščin naučijo preko interakcij z drugimi otroci in odraslimi osebami. Socialne igre v vrtcu predstavljajo pomemben del socialnih interakacij, ki so lahko v pomoč pri razvoju socialnih veščin. V praktičnem delu naloge smo s pomočjo lutkovnega projekta opisali pripravo, izvedbo in evalvacijo lutkovnega projekta v skupini 20 otrok, starih 5 do 6 let, v katerega smo vključili socialne igre. Otroke smo ocenili pred in po izvedbi projekta po postavkah za posamezne socialne veščine. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v izražanju strpnosti otrok, pri otrokovem ustreznem izražanju misli, čustev, želj in potreb, v zmožnostih sodelovanja otroka v socialnih igra s pravili, v spontanem sodelovanju v skupinskih nalogah in prilagajanju članom skupine, v izkazovanju empatije, pri spoštovanju pravil iger, pri uspešni komunikaciji z vrstniki, pri reševanju konfliktov brez agresije, pri vzpostavljanju prijateljskih odnosov, pri spontani igri z lutko, pri otrokovem vključevanju lutke ljubljenke v dnevno rutino in sproščenem odnosu do lutke pred in po izvedbi projekta. Rezultati te naloge so pomembni za razumevanje razvoja socialnih veščin ob uporabi lutke ljubljenke v skupini.
Ključne besede: Socialne veščine, lutka ljubljenka, motivacija, socialne igre, medsebojni odnosi, predšolska vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 727; Prenosov: 94
Celotno besedilo (2,27 MB)