SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
VZGOJNI UKREPI ZA MLADOLETNE DELINKVENTE Analiza sprememb v Sloveniji po sprejemu Zakona navodil in prepovedi leta 1995
Barbara Jalovec, 2009, diplomsko delo

Opis: Zakonodaja v Sloveniji je s sprejemom Zakona o navodilih in prepovedih (1995) omogočila sistemsko urejeno delo z družinskimi okolji, da bi s tem zagotovili trajnejšo in stabilnejšo preventivo v zvezi z delinkvenco otrok in mladostnikov. Na duševni razvoj otroka oziroma mladostnika imajo velik vpliv družina, vrstniki in širše družbeno okolje, v katerem posameznik – mladostnik živi. Če poznamo psihološke in socialne dejavnike prestopništva, lahko določimo, kateri vzgojni ukrep je najprimernejši za posameznika. Vzgojno zanemarjen, vzgojno zapuščen ali delinkventen otrok ima predispozicijo, da postane prestopnik, razen zadnjega, ki to že je, zato je pri določanju vzgojnega ukrepa pomembno vedeti, kakšna je otrokova predhodna vzgoja. Slovenski sistem obravnavanja mladoletnih prestopnikov je močno zaostajal za sistemom obravnavanja v Švici, Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji. V teh državah sta v ospredju kritika zavodskega obravnavanja in zavzemanje za svetovanje prestopnikom in njihovim družinam kot oblika vzgojnega ukrepa. Vsekakor je v tem oziru napredoval tudi slovenski sistem, ki pri obravnavanju mladoletnih delinkventov izvaja ukrepe, kot so poravnava z oškodovancem in plačilo za žrtve, delo v korist skupnosti in trening socialnih veščin. Pri obravnavanju vzgojnih ukrepov so bile uporabljene metode deskripcije, komparacije in kompilacije različnih avtorjev ter analiziranja njihovih empiričnih raziskav. Preko navodil in ukrepov se v mladoletniku krepijo občutki sočutja ter odgovornosti tako zase kot za druge ljudi, hkrati pa mu je pri tem v veliko pomoč prisotnost drugih družinskih članov, ki aktivno sodelujejo pri njegovi resocializaciji. Vzgojni ukrepi omogočajo prestopniku popraviti posledice storjenih kaznivih dejanj, hkrati pa ga učijo mirnega reševanja sporov in izboljšanja njegovega odnosa z okoljem.
Ključne besede: delinkventnost, mladoletno prestopništvo, vzgojni ukrepi, socialne veščine
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2432; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (283,26 KB)

2.
3.
4.
5.
Postopki in tehnike usposabljanja pripadnikov slovenske vojske iz borilnih veščin v sklopu vojaškega izobraževanja in usposabljanja : magistrsko delo
Ivan Ermenc, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: S prehodom iz naborniškega sistema v profesionalizacijo Slovenske vojske in z aktivno udeležbo na mednarodnih vojaških operacijah in misijah so se korenito spremenile tudi zahteve po usposobljenosti pripadnikov Slovenske vojske. Od profesionalnega pripadnika Slovenske vojske se pričakuje njegova najvišja mogoča usposobljenost in motiviranost za izvedbo poslanstva oziroma zadane naloge. Na potrebe po povečanih zahtevah usposobljenosti se je najprej moralo odzvati vojaško šolstvo od najnižje do najvišje stponje vojaškega izobraževanja in usposabljanja. Da bi vojaške šole usposobile in izobrazile kader z zahtevanimi kompetencami, je nujno treba slediti zahtevam po usposobljenosti, ki se z razvojem oborožitvenih sistemov, taktike bojevanja in asimetričnih groženj nacionalni varnosti neprestano spreminjajo. Na podlagi ugotovitev poveljnikov o usposobljenosti podrejenih, analiz potreb po usposobljenosti in izkušenj z operacij je tako treba periodično izdelovati evalvacije obstoječih programov in jih po potrebi dopolnjevati. Pri tem ni izjema niti program usposabljanja pripadnikov Slovenske vojske iz borilnih veščin, ki zahteva posodobitev tehnik glede na vse navedene spremembe. Naloga tako vsebuje didaktična priporočila za izvajanja usposabljanja iz borilnih veščin, analizo obstoječega stanja, raziskavo mnenja o usposabljanju iz borilnih veščin v sklopu vojaškega izobraževanja in usposabljanja ter predlog programa borilnih veščin. Predlog programa temelji na ugotovitvah iz analize potreb po usposabljanju.
Ključne besede: Slovenska vojska, borilne veščine, analiza potreb po usposabljanju, kontingenčna metoda
Objavljeno: 03.09.2010; Ogledov: 1889; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (4,80 MB)

6.
7.
SODELOVALNO UČENJE PRI PREDMETU DRUŽBA V 5. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Katja Gracar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Sodelovalno učenje pri predmetu družba v 5. razredu osnovne šole sem želela proučiti, načrtovati in izvesti metodo sodelovalnega učenja v praksi. Sodelovalno učenje daje učencem možnost vzpostavitve kontaktov, z uporabo sodelovalnih veščin pa vzdržujemo pozitivne odnose v skupini, prevzemamo odgovornost, sprejemamo drug drugega in čutimo, da smo pomemben član skupine. Aktivne oblike učenja — samostojno iskanje podatkov, razmišljanje, povezovanje znanj, izmenjavanje izkušenj in mnenj privedejo učence do znanja, ki bo trajnejše in uporabnejše. V teoretičnem delu je predstavljena metoda sodelovalnega učenja, prav tako pa tudi osnovna načela uspešnega sodelovalnega učenja ter strukture nalog, učiteljeva vloga pri sodelovalnem učenju ter prednosti in slabosti takšnega načina dela. V praktičnem delu je prikazan primer sodelovalne učne ure, ki sem jo izvedla z učenci 5. razreda Osnovne šole Janka Glazerja Ruše, predstavljena pa so tudi mnenja učencev o sodelovalnem učenju.
Ključne besede: sodelovalno učenje, družba, sodelovalne veščine
Objavljeno: 22.10.2010; Ogledov: 3634; Prenosov: 569
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

8.
Poslovno komuniciranje v odvetništvu
Mojca Rems, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Pri vsakodnevnem stiku z ljudmi, tako v poslovnem kot tudi v bolj sproščenem okolju, je zunanji videz ena izmed najbolj opaženih dimenzij komunikacije posameznika, na podlagi katere si ljudje pogosto v veliki meri izoblikujejo mnenje o nas. S pomočjo urejenega zunanjega videza in ustreznih komunikacijskih veščin lahko posameznik naredi na sogovornika pozitiven prvi vtis, zato predvidevamo, da ustrezna uporaba poslovne komunikacije posamezniku prinaša poslovno prednost tudi na področju odvetništva. Učinkovita osebna podoba pa lahko služi kot močno orodje osebnega marketinga in odvetniku predstavlja prednost pred konkurenco. Po naših predvidevanjih so odvetniki, ki imajo urejen zunanji videz in pravilno uporabljajo komunikacijske veščine, po mnenju njihovih strank tudi bolj uspešni in uživajo večji ugled. Stranka, ki ima o odvetniku dobro mnenje, pa bo z večjo verjetnostjo le-tega tudi izbrala za sklenitev mandatnega razmerja. Namen diplomskega dela je bilo tako določiti, kakšna je jakost stopnje povezanosti med uspešnostjo odvetnika in njegovim zunanjim videzom, njegovimi komunikacijskimi veščinami, prvim vtisom, ki ga naredi na stranko, priporočilom znancev ter ugledom odvetnika. V teoretičnem delu smo raziskali in predstavili poslovno komunikacijo s poudarkom na področju odvetništva, v praktičnem delu pa smo z metodo anketiranja ugotovili, kakšno je mnenje strank o odvetnikih, ki so jih zastopali. Anketiranci oz. stranke so na podlagi subjektivnega mnenja ocenjevali zunanji videz, komunikacijske veščine, uspešnost, ugled, itd. odvetnikov, ki so jih zastopali. Podatke pridobljene z anketo smo statistično obdelali in z metodo Pearsonovega koeficienta korelacije določili stopnjo povezanosti med preučevanimi spremenljivkami. Naša raziskava je pokazala, da obstaja povezanost med uspešnostjo odvetnika in njegovim zunanjim videzom ter tudi njegovimi komunikacijskimi veščinami. Stranka torej odvetnika, ki je urejen in ima primeren nastop, smatra za bolj uspešnega. Odvetnik, ki upošteva pravila dobre poslovne komunikacije, bo tako prepričal večje število strank v sklenitev mandatnega razmerja z njim. Hkrati smo ugotovili, da je kar 90,4% anketiranih o odvetniku prejelo priporočilo od znancev. Vendar smo prišli do zaključka, da obstaja večja povezanost med uspešnostjo odvetnika in priporočili, ki bi jih stranke podale svojim znancem, kot priporočili, ki so jih prejele same. To nakazuje na to, da si vsaka stranka izoblikuje svoje mnenje o odvetniku, še večji pomen pa tako pridobi prvi vtis, ki ga odvetnik naredi na stranko. In sicer lahko s pomočjo efekta domin z učinkovitim nastopom poleg vseh obstoječih strank vsaj delno prepriča tudi potencialne stranke. Da bo pri tem uspešen, pa je potrebna ustrezna osebna podoba, kombinacija urejenega zunanjega videza in ustreznih komunikacijskih veščin, ki odvetniku predstavlja pomembno marketinško orodje.
Ključne besede: poslovno komuniciranje, odvetništvo, uspešnost odvetnika, zunanji videz, komunikacijske veščine
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 948; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

9.
PRIMERI SODELOVALNEGA UČENJA PRI ZGODOVINSKIH TEMAH V 5. RAZREDU
Tanja Skale, 2011, diplomsko delo

Opis: Kadar govorimo o razvoju otroka, je pomembno, da govorimo o njegovem celostnem razvoju. Sodelovalno učenje je način sodobnega pouka, s katerim lahko delno pripomoremo k celostnemu razvoju otroka, saj lahko vplivamo na razvoj njegovega spoznavnega, čustveno-motivacijskega ter socialnega področja (Peklaj, 2001). Sodelovalno učenje se v šoli pojavlja kot sodobna oblika dela. V slovenskem prostoru je sodelovalno učenje s teoretičnega vidika najbolje opredelila Cirila Peklaj. Njej gre zasluga, da se danes posledično sodelovalno učenje uveljavlja, udejanja pri posameznih predmetih v slovenskih šolah. V ta namen je nastala tudi ta diplomska naloga. V teoretičnem delu diplomske naloge Primeri sodelovalnega učenja pri zgodovinskih temah v 5. razredu so predstavljeni temeljni elementi sodelovalnega učenja kot enega izmed možnih načinov strukturiranja učne situacije. Predstavljeno je, kaj je sodelovalno učenje, kakšna sta vloga in pomen sodelovalnega učenja za celostni razvoj otroka. Opredeljena so osnovna načela sodelovalnega učenja, prednosti in slabosti izvajanja takšnega načina dela, metode oziroma strukture sodelovalnega učenja in učiteljeva vloga pri sodelovalnem učenju. Vključeni so tudi napotki za uvajanje sodelovalnega dela v skupine. Opisano je več sodelovalnih metod oziroma struktur sodelovalnega učenja, hkrati pa so predstavljene tudi težave, ki se lahko pojavijo pri uvajanju sodelovalnega učenja in nenazadnje tudi možni načini za njihovo premagovanje. V praktičnem delu diplomske naloge so prikazani primeri sodelovalnih učnih ur, ki so bile strnjene v tri blok ure. Izvedene so bile pri predmetu družba z učenci 5. razreda Osnovne šole Dobrna, in sicer na izbrane učne teme iz učnega načrta s pomočjo štirih struktur sodelovalnega učenja. Cilj je bil proučiti, načrtovati in izvesti štiri metode sodelovalnega učenja v praksi. Na koncu so predstavljena tudi mnenja učencev o sodelovalnem učenju in intervju z učiteljico Ireno Delčnjak Smrečnik.
Ključne besede: Ključne besede: sodelovalno učenje, sodelovanje, sodelovalne veščine, celostni razvoj.
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 4074; Prenosov: 538
.pdf Celotno besedilo (16,85 MB)

10.
TRENING SOCIALNIH VEŠČIN PRI UČENCIH Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU
Tjaša Lajmsner, Anja Okorn, 2015, magistrsko delo

Opis: Pojem motnje v duševnem razvoju se nanaša na stanje intelektualnega in splošno socialnega funkcioniranja posameznika. Učenci z motnjo v duševnem razvoju so tako zaradi umskih oslabitev manj socialno kompetentni. Njihove socialne spretnosti so slabše in kažejo več motečih problematičnih vedenj, zato potrebujejo učenje socialnih veščin, ki jim omogočijo lažjo vključitev v širše socialno okolje. Ker se njihove socialne spretnosti lahko skozi čas izboljšajo, če so jim zagotovljeni primeren trening in priložnosti, sva pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju izvedli trening socialnih veščin, in sicer v 6. razredu osnovne šole s prilagojenim programom, v katerem je 7 učencev, starih od 12 do 14 let. Trening sva izvedli v obliki delavnic, s katerimi so učenci pridobivali veščine na področju izražanja in razumevanja emocij, samokontrole, komuniciranja, reševanja konfliktov, primernega in neprimernega vedenja, medsebojnih odnosov ter na področju samovrednotenja. Glavni namen magistrske naloge je bil preučiti socialne odnose in spretnosti pri učencih z motnjo v duševnem razvoju ter s treningom socialnih veščin vsaj nekoliko prispevati k izboljšanju njihovih socialnih veščin in odnosov ter analizirati in evalvirati izvedbo treninga socialnih veščin pri omenjenih učencih. Raziskovanje temelji na kombiniranju kvalitativnih in kvantitativnih tehnik pridobivanja podatkov. Podatke sva pridobivali s pomočjo samoocenjevalnega vprašalnika, opazovanja z udeležbo, delno strukturiranega intervjuja z učitelji in evalvacijskega vprašalnika za udeležence. Na podlagi pridobljenih podatkov in analiz sva ugotovili, da so se tekom šolskega leta pokazale pozitivne spremembe in napredek na področju socialnih veščin pri učencih z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Izvedbo treninga socialnih veščin pri omenjenih učencih ocenjujeva kot uspešno in učinkovito. Trening socialnih veščin se je tako izkazal kot primerna in učinkovita oblika pomoči učencem z motnjo v duševnem razvoju.
Ključne besede: Motnja v duševnem razvoju, socialne veščine, trening socialnih veščin, socialni odnosi, evalvacija.
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 2378; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici