Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo preučuje spremembe v pedagoških pristopih, ki so nastale kot posledica prehoda na izobraževanje na daljavo med pandemijo. To je predstavljalo izziv tako za učitelje kot učence, saj je uvedba izobraževanja na daljavo zahtevala prilagoditve na pedagoškem in organizacijskem nivoju. Učitelji so se soočali s spremembami v socialnem vedenju učencev. Zaradi zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov so bile te veščine pri učencih okrnjene, kar je zahtevalo prilagojene pedagoške pristope. Namen raziskave je bil preučiti izobraževanje na daljavo med pandemijo, s poudarkom na mnenju učiteljev o spremembah socialnega vedenja učencev. Zanimalo nas je, katere socialne veščine so učitelji najpogosteje razvijali in koliko časa so temu posvetili. V raziskavi je sodelovalo 957 slovenskih osnovnošolskih učiteljev. Raziskava je pokazala, da je večina učiteljev opazila spremembe v socialnem vedenju otrok, predvsem v tem, da učenci manj upoštevajo pravila odraslih in se slabše odzivajo na konflikte. Učitelji so največ časa posvetili razvoju socialnih veščin sodelovanja, odgovornosti, empatije in samokontrole. Najpogosteje so uporabljali individualno svetovanje, sledile so sodelovalno učenje in socialne igre, medtem ko so redkeje uporabljali igre vlog. Večina učiteljev je opazila napredek zaradi krepitve socialnih veščin učencev. Prav tako se je večina učiteljev za razvijanje socialnih veščin počutila kompetentna, a bi se vendar udeležili dodatnih izobraževanj na to temo.
Ključne besede: pandemija, izobraževanje na daljavo, socializacija, socialne veščine
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: Srednješolski učitelji lahko v obdobju razvoja kariere izkusijo izgorelost zaradi značilnosti dela, ki povečujejo tveganje nastanka stresnega sindroma. Poučujejo odraščajočo mladino, ki nemalokrat izkazuje odklonilen odnos do avtoritete, kar predstavlja svojevrsten delovni izziv. Poleg tega se učitelji soočajo z različnimi pričakovanji staršev, sodelavcev in nadrejenih ter neizogibnimi konflikti. Delo učitelja v veliki meri vključuje stresorje, vezane na delo z ljudmi. V nalogi se sprašujemo, kateri dejavniki statistično značilno napovedujejo izčrpanost in odtujenost srednješolskih učiteljev. Kot napovednike vključimo spol, starost, delovne izkušnje, splošno delovno obremenitev, oporo nadrejenega, oporo sodelavcev, avtonomijo, zaznane čustvene zahteve, zaznano moteče vedenje učencev, površinsko in globinsko delovanje, spoštovanje individualnosti in odgovornost za odnos. Zanima nas, v kolikšni meri individualni dejavniki, ki vključujejo socialno-emocionalne vidike dela, dodatno pojasnijo varianco izčrpanosti oziroma odtujenosti poleg situacijskih in demografskih spremenljivk. Preverimo tudi, ali odnosna kompetentnost moderira povezavo med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo. V raziskavi je sodelovalo 433 srednješolskih učiteljev, ki poučujejo na srednjih šolah različnih regij Slovenije. Za preverjanje hipotez smo uporabili moderirano hierarhično regresijsko analizo. Ugotavljamo, da tako izčrpanost kot odtujenost v pozitivni smeri napovedujejo zaznane čustvene zahteve, splošna delovna obremenitev in površinsko delovanje, v negativni smeri pa opora nadrejenega in odgovornost za odnos z učenci. Poleg tega odtujenost v negativni smeri napoveduje starost srednješolskega učitelja. Ugotavljamo, da imajo delovne zahteve večjo vlogo pri napovedovanju izčrpanosti, pri napovedovanju odtujenosti pa ima poleg tega večjo vlogo tudi odsotnost virov. Individualni dejavniki pojasnijo pomembno prirastno napovedno vrednost izgorelosti; pojasnjujejo dodaten delež variance, ki ga ni mogoče pojasniti s situacijskimi in demografskimi spremenljivkami. Odnosne kompetence se večinoma niso izkazale kot statistično značilen moderator odnosa med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo.
Ključne besede: Izgorelost, socialno-čustvene veščine, srednješolski učitelji, odnosna kompetentnost, čustvene zahteve.
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 420; Prenosov: 74
Celotno besedilo (2,03 MB)

Opis: Turistični vodnik je eden najpomembnejših poklicev v turistični industriji, saj ima pomembno vlogo pri potovanjih, ki so izrednega pomena pri kakovosti vsakdanjega življenja. V teoretičnem delu smo raziskovali, katere so naloge in kompetence vodnika ter katere komunikacijske veščine mora premoči, da zagotovi zahtevam in pričakovanjem turistov. Ker pa smo ljudje v današnjem življenju zaradi globalne razširjenosti in cenovne dostopnosti veliko pogosteje izpostavljeni filmom kot vodenim potovanjem, imajo filmi večjo transformativno vlogo v našem življenju. Pri gledanju filmov pride tudi do poistovetenja gledalcev z nastopajočimi liki in zavestnega ali nezavednega prevzemanja njihovih lastnosti, zato nas je na primeru filmov, v katerih je v glavni vlogi turistični vodnik, zanimalo, ali je reprezentacija komunikacijskih veščin v obravnavanih filmih dovolj realistična, da si lahko katerega izmed filmskih likov vodnikov profesionalni vodniki in tisti, ki bi to radi postali, vzamejo za zgled, da svoje komunikacijske veščine izboljšajo ali osvestijo, kaj počnejo narobe. V ta namen smo v empiričnem delu izdelali kodirno knjigo, kjer smo analizirali komunikacijske veščine izbranih likov in nato predstavili svoje ugotovitve. Ker pa se pri ocenjevanju razvitosti komunikacijskih veščin ne gre zanašati le na fikcijske like, smo opravili tudi delno strukturirane intervjuje s profesionalnimi turističnimi vodniki, s katerimi smo dobili še širšo in še bolj realno sliko o pričakovanih komunikacijskih veščinah.
Ključne besede: komunikacijske veščine, turistični vodnik, reprezentacija, film
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 380; Prenosov: 36
Celotno besedilo (815,75 KB)

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se poglobili v vlogo in naloge likovnega pedagoga ter sodelovanja z drugimi strokovnimi delavci pri delu z učenci, ki so utrpeli izkušnjo vojne. Dotaknemo se trenutno aktualne situacije - vojne v Ukrajini, kdo so begunci in travme, ki jih doživljajo, ko bežijo pred vojno. Razmišljamo o tem, kako begunce vključiti v pouk tako, da se počutijo varno, kaj torej je varen prostor in kako ga ustvariti v razredu. Raziskujemo možnosti likovnega izražanja za ustvarjanje varnega in vključujočega okolja v šolah, s poudarkom na edinstvenih potrebah in izkušnjah učencev beguncev. Raziskave kažejo, da je nesorazmerno večja verjetnost, da so begunci doživeli travmo, zato se lahko soočajo z dodatnimi izzivi pri prilagajanju na novo šolsko okolje. Dokazano je, da imajo likovne in druge ustvarjalne dejavnosti terapevtske koristi za posameznike, ki so doživeli travmo, spodbujajo pa lahko tudi občutek pripadnosti in skupnosti. Z uporabo likovnega izražanja kot sredstva za obravnavanje potreb učencev beguncev ter ustvarjanjem varnega in vključujočega šolskega okolja lahko učitelji podpirajo dobro počutje in dober uspeh učencev beguncev. Poleg tega lahko različni šolski predmeti s področja umetnosti spodbujajo občutek pripadnosti in skupnosti, kar je bistvenega pomena za učence begunce, ki se lahko v novem šolskem okolju počutijo osamljene ali nepovezane. Pouk likovne umetnosti je dragocen način, kako lahko učitelji in učenci spoznavajo kulturo in ozadja drug drugega. To lahko spodbuja razumevanje, empatijo in spoštovanje med učenci in razbija predsodke in stereotipe. V empiričnem delu smo sestavili in izvedli osem likovnih aktivnosti, pri katerih smo se osredotočili na ustvarjanje varnega prostora, krepitev čustvenih in socialnih veščin ter samopodobe pri učencih, ki so pretrpeli izkušnjo vojne.
Ključne besede: varen prostor, begunci, vojna, čustvene in socialne veščine, samopodoba, likovni pedagog, likovna terapija, likovno-terapevtski pristop
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 67
Celotno besedilo (3,05 MB)

Opis: Industrija 4.0 prinaša na področje računovodstva in revizije številne spremembe, zaradi česar je eno izmed najpomembnejših vprašanj razprava o razvoju interdisciplinarnega znanja in veščin računovodij ter revizorjev. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšne spremembe prinaša četrta industrijska revolucija na področje računovodstva in revizije ter kako bi v povezavi z le-temi bilo potrebno spremeniti učni program za omenjena poklica. Na podlagi pregleda literature ugotavljamo, da bodo v prihodnosti računovodje in revizorji morali razvijati veščine in znanja, ki se nanašajo predvsem na masovne podatke ter z njimi povezano podatkovno analitiko, umetno inteligenco, tehnologijo veriženja blokov, računalništvo v oblaku, spletno varnost, prav tako pa bo zaradi spremenjene vloge računovodij, ki bodo v večji meri nudili podporo poslovodstvu pri sprejemanju poslovnih odločitev, poudarek na razvoju mehkih veščin. V magistrskem delu ugotavljamo, da bi bilo potrebno glede na spremembe, ki jih prinaša Industrija 4.0, preoblikovati učni program za računovodje in revizorje na način, da bi navedene teme integrirali v že obstoječe predmete ali pa jih v učni program vključili kot samostojne predmete. Prav tako ugotavljamo, da bi v času študija moral biti večji poudarek na praktičnem izobraževanju in spodbujanju vseživljenjskega učenja.
Ključne besede: Industrija 4.0, računovodstvo, revizija, učni program, masovni podatki, podatkovna analitika, umetna inteligenca, tehnologija veriženja blokov, računalništvo v oblaku, etika, mehke veščine.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2022; Ogledov: 577; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,27 MB)