| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 73
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Izobraževanje, veščine in pristojnosti reševalcev v sistemu nujne medicinske pomoči
Urban Pristovnik, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Vloga reševalcev pri zagotavljanju zdravstvenih storitev se je z napredkom zdravstvenega sistema v zadnjih letih začela spreminjati. S tem ko reševalci že na terenu prepoznavajo določena akutna stanja in začenjajo nekatere postopke zdravljenja tudi brez zdravnika, se je povečala odgovornost reševalcev pri oskrbi pacientov. Namen zaključnega dela je bil raziskati izobraževanje, veščine in pristojnosti paramedikov v tujini ter percepcijo potreb reševalcev po dodatnem izobraževanju v slovenskem prostoru. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo tehnike anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 174 reševalcev in reševalk. Analizo podatkov smo izvedli s programom IBM SPSS 28.0 in metodo deskriptivne statistike. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da s trenutno formalno izobrazbo v Sloveniji dobijo reševalci premalo znanja in pristojnosti za delo v sistemu nujne medicinske pomoči v predbolnišničnem okolju. Izpostavljajo potrebo po dodatnem izobraževanju ter si želijo novih pristojnosti s predpogojem ustreznega izobraževanja in urjenja veščin. Razprava in zaključek: Kljub primerljivemu izobraževalnemu sistemu Slovenije s tujino imajo reševalci manj pristojnosti. Odprto vprašanje ostaja, ali so intervencije brez prisotnosti zdravnika kakovostne in varne, rezultati izidov za pacienta pa primerljivi.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, reševalci, izobraževanje, pristojnosti, veščine
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 203; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

2.
Dejavniki izgorelosti srednješolskih učiteljev: vloga socialnih in čustvenih veščin ter zaznave čustvenih zahtev poklica : vloga socialnih in čustvenih veščin ter zaznave čustvenih zahtev poklica
Frida Golja, 2024, magistrsko delo

Opis: Srednješolski učitelji lahko v obdobju razvoja kariere izkusijo izgorelost zaradi značilnosti dela, ki povečujejo tveganje nastanka stresnega sindroma. Poučujejo odraščajočo mladino, ki nemalokrat izkazuje odklonilen odnos do avtoritete, kar predstavlja svojevrsten delovni izziv. Poleg tega se učitelji soočajo z različnimi pričakovanji staršev, sodelavcev in nadrejenih ter neizogibnimi konflikti. Delo učitelja v veliki meri vključuje stresorje, vezane na delo z ljudmi. V nalogi se sprašujemo, kateri dejavniki statistično značilno napovedujejo izčrpanost in odtujenost srednješolskih učiteljev. Kot napovednike vključimo spol, starost, delovne izkušnje, splošno delovno obremenitev, oporo nadrejenega, oporo sodelavcev, avtonomijo, zaznane čustvene zahteve, zaznano moteče vedenje učencev, površinsko in globinsko delovanje, spoštovanje individualnosti in odgovornost za odnos. Zanima nas, v kolikšni meri individualni dejavniki, ki vključujejo socialno-emocionalne vidike dela, dodatno pojasnijo varianco izčrpanosti oziroma odtujenosti poleg situacijskih in demografskih spremenljivk. Preverimo tudi, ali odnosna kompetentnost moderira povezavo med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo. V raziskavi je sodelovalo 433 srednješolskih učiteljev, ki poučujejo na srednjih šolah različnih regij Slovenije. Za preverjanje hipotez smo uporabili moderirano hierarhično regresijsko analizo. Ugotavljamo, da tako izčrpanost kot odtujenost v pozitivni smeri napovedujejo zaznane čustvene zahteve, splošna delovna obremenitev in površinsko delovanje, v negativni smeri pa opora nadrejenega in odgovornost za odnos z učenci. Poleg tega odtujenost v negativni smeri napoveduje starost srednješolskega učitelja. Ugotavljamo, da imajo delovne zahteve večjo vlogo pri napovedovanju izčrpanosti, pri napovedovanju odtujenosti pa ima poleg tega večjo vlogo tudi odsotnost virov. Individualni dejavniki pojasnijo pomembno prirastno napovedno vrednost izgorelosti; pojasnjujejo dodaten delež variance, ki ga ni mogoče pojasniti s situacijskimi in demografskimi spremenljivkami. Odnosne kompetence se večinoma niso izkazale kot statistično značilen moderator odnosa med zaznanimi čustvenimi zahtevami in izgorelostjo.
Ključne besede: Izgorelost, socialno-čustvene veščine, srednješolski učitelji, odnosna kompetentnost, čustvene zahteve.
Objavljeno v DKUM: 14.03.2024; Ogledov: 348; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

3.
Vpliv cirkuških veščin na socialno-čustveno področje učencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole : magistrsko delo
Nastja Fekonja, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali vpliv cirkuških veščin na socialno-čustveno področje osnovnošolskih otrok. V teoretičnem delu smo opredelili značilnosti socialno-čustvenega razvoja v obdobju drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja, opisali začetke in razvoj cirkusa v preteklosti, opredelili cirkuško pedagogiko in z njo povezano stanje v svetu ter v Sloveniji, opisali kompetence cirkuških pedagogov, definirali cirkuško dlan, opredelili različne oblike cirkusa, delitev cirkuških veščin ter nekatere tudi opisali. Dotaknili smo se tudi socialnih, emocionalnih in fizičnih pozitivnih učinkov cirkuških dejavnosti. V empiričnem delu smo na Osnovni šoli Kapela izvedli eksperimentalno raziskavo, ki je bila sestavljena iz devetih cirkuških srečanj, ki so bila večinoma izvedena v spletni obliki. V eksperimentalno študijo je bilo vključenih šest udeležencev drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ocenjevalne lestvice in polstrukturiranega intervjuja s starši udeležencev. Anketni vprašalnik in polstrukturirani intervju s starši po koncu cirkuških srečanj sta pokazala, da so se pri nekaterih posameznikih izboljšale komunikacija, vztrajnost ali koncentracija, prav tako so udeleženci cirkuška srečanja zapuščali z nasmejanimi obrazi. Vsi udeleženci so menili, da bi še nadaljevali s cirkuškimi srečanji, kar lahko vidimo kot dodatno priložnost, da se okrepi cirkuške aktivnosti v slovenskem šolskem prostoru.
Ključne besede: cirkus, cirkuška pedagogika, cirkuške veščine, socialno-čustven razvoj
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 567; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

4.
Komunikacijske veščine turističnega vodnika in njihova reprezentacija v filmih My Life in Ruins (Moja grška avantura) in Jungle Cruise (Križarjenje po džungli) : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Tadej Nered, 2023, diplomsko delo

Opis: Turistični vodnik je eden najpomembnejših poklicev v turistični industriji, saj ima pomembno vlogo pri potovanjih, ki so izrednega pomena pri kakovosti vsakdanjega življenja. V teoretičnem delu smo raziskovali, katere so naloge in kompetence vodnika ter katere komunikacijske veščine mora premoči, da zagotovi zahtevam in pričakovanjem turistov. Ker pa smo ljudje v današnjem življenju zaradi globalne razširjenosti in cenovne dostopnosti veliko pogosteje izpostavljeni filmom kot vodenim potovanjem, imajo filmi večjo transformativno vlogo v našem življenju. Pri gledanju filmov pride tudi do poistovetenja gledalcev z nastopajočimi liki in zavestnega ali nezavednega prevzemanja njihovih lastnosti, zato nas je na primeru filmov, v katerih je v glavni vlogi turistični vodnik, zanimalo, ali je reprezentacija komunikacijskih veščin v obravnavanih filmih dovolj realistična, da si lahko katerega izmed filmskih likov vodnikov profesionalni vodniki in tisti, ki bi to radi postali, vzamejo za zgled, da svoje komunikacijske veščine izboljšajo ali osvestijo, kaj počnejo narobe. V ta namen smo v empiričnem delu izdelali kodirno knjigo, kjer smo analizirali komunikacijske veščine izbranih likov in nato predstavili svoje ugotovitve. Ker pa se pri ocenjevanju razvitosti komunikacijskih veščin ne gre zanašati le na fikcijske like, smo opravili tudi delno strukturirane intervjuje s profesionalnimi turističnimi vodniki, s katerimi smo dobili še širšo in še bolj realno sliko o pričakovanih komunikacijskih veščinah.
Ključne besede: komunikacijske veščine, turistični vodnik, reprezentacija, film
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 328; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (815,75 KB)

5.
Vpliv digitalizacije na trg dela in vloga digitalnih veščin
Teodora Petrovska, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo preučuje vpliv digitalizacije na trg dela ter raziskuje pomembnost digitalnih veščin v današnji digitalni dobi. Hitri tehnološki napredki in vsa večja uporaba digitalnih orodij ter platform so temeljno preoblikovali način dela. Študija raziskuje učinke digitalizacije na trende zaposlovanja, zahteve za delo in splošno strukturo trga dela. Posebej se osredotoča na raziskovanje sprememb, ki jih digitalizacija prinaša v naravo dela, povpraševanje po veščinah ter izzive in priložnosti, ki jih to predstavlja za posameznike, organizacije in družbo. Ugotovitve raziskave bodo prispevale k boljšemu razumevanju vpliva digitalizacije na trg dela ter vlogo digitalnih veščin pri oblikovanju prihodnosti dela.
Ključne besede: Digitalizacija, trg dela, digitalne veščine, tehnološki napredek, tehnološke inovacije, digitalna transformacija, digitalna ekonomija, tehnološko opismenjevanje, zaposlovanje v digitalni dobi, avtomatizacija, umetna inteligenca.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 576; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

6.
Ustvarjanje varnega šolskega okolja s pomočjo likovnega izražanja : magistrsko delo
Katka Šoster, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se poglobili v vlogo in naloge likovnega pedagoga ter sodelovanja z drugimi strokovnimi delavci pri delu z učenci, ki so utrpeli izkušnjo vojne. Dotaknemo se trenutno aktualne situacije - vojne v Ukrajini, kdo so begunci in travme, ki jih doživljajo, ko bežijo pred vojno. Razmišljamo o tem, kako begunce vključiti v pouk tako, da se počutijo varno, kaj torej je varen prostor in kako ga ustvariti v razredu. Raziskujemo možnosti likovnega izražanja za ustvarjanje varnega in vključujočega okolja v šolah, s poudarkom na edinstvenih potrebah in izkušnjah učencev beguncev. Raziskave kažejo, da je nesorazmerno večja verjetnost, da so begunci doživeli travmo, zato se lahko soočajo z dodatnimi izzivi pri prilagajanju na novo šolsko okolje. Dokazano je, da imajo likovne in druge ustvarjalne dejavnosti terapevtske koristi za posameznike, ki so doživeli travmo, spodbujajo pa lahko tudi občutek pripadnosti in skupnosti. Z uporabo likovnega izražanja kot sredstva za obravnavanje potreb učencev beguncev ter ustvarjanjem varnega in vključujočega šolskega okolja lahko učitelji podpirajo dobro počutje in dober uspeh učencev beguncev. Poleg tega lahko različni šolski predmeti s področja umetnosti spodbujajo občutek pripadnosti in skupnosti, kar je bistvenega pomena za učence begunce, ki se lahko v novem šolskem okolju počutijo osamljene ali nepovezane. Pouk likovne umetnosti je dragocen način, kako lahko učitelji in učenci spoznavajo kulturo in ozadja drug drugega. To lahko spodbuja razumevanje, empatijo in spoštovanje med učenci in razbija predsodke in stereotipe. V empiričnem delu smo sestavili in izvedli osem likovnih aktivnosti, pri katerih smo se osredotočili na ustvarjanje varnega prostora, krepitev čustvenih in socialnih veščin ter samopodobe pri učencih, ki so pretrpeli izkušnjo vojne.
Ključne besede: varen prostor, begunci, vojna, čustvene in socialne veščine, samopodoba, likovni pedagog, likovna terapija, likovno-terapevtski pristop
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 399; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (3,05 MB)

7.
Izdelava hibridne mobilne aplikacije za spremljanje mešanih borilnih veščin v ogrodju Ionic : diplomsko delo
Tilen Teršek, 2022, diplomsko delo

Opis: Oboževalci nogometa, košarke in podobnih popularnih športov imajo za spremljanje tekem na voljo veliko aplikacij in spletnih strani iz katerih lahko črpajo podatke. Prav tukaj se nahaja problem za oboževalce mešanih borilnih veščin. Dostop do teh podatkov je naporen ali pa uporabniku neprijeten. Ker ima vsak dogodek več borb, javnosti pa je dana le ura pričetka dogodka, se pojavi še en problem. Nekatere gledalce zanimajo le določene borbe, za katere pa ne vedo, kdaj se bodo pričele. Tekom diplomske naloge se bomo spoznali z raznimi pristopi za razvoj mobilnih aplikacij, največ časa pa bomo posvetili izdelavi aplikacije za Android in iOS, ki bo odpravila zgoraj opisane težave. Aplikacija bo uporabniku prijazna, hkrati pa mu bo dana možnost pregleda dogodkov, zgodovine, shranjevanja priljubljenih borcev in dodajanja budilk, kar trenutnim aplikacijam na trgu manjka.
Ključne besede: Mešane borilne veščine, Hibridna aplikacija, UFC, Ionic, Angular
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 491; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (3,46 MB)

8.
Industrija 4.0 in spremembe učnega programa za računovodje in revizorje
Diana Špilak, 2022, magistrsko delo

Opis: Industrija 4.0 prinaša na področje računovodstva in revizije številne spremembe, zaradi česar je eno izmed najpomembnejših vprašanj razprava o razvoju interdisciplinarnega znanja in veščin računovodij ter revizorjev. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kakšne spremembe prinaša četrta industrijska revolucija na področje računovodstva in revizije ter kako bi v povezavi z le-temi bilo potrebno spremeniti učni program za omenjena poklica. Na podlagi pregleda literature ugotavljamo, da bodo v prihodnosti računovodje in revizorji morali razvijati veščine in znanja, ki se nanašajo predvsem na masovne podatke ter z njimi povezano podatkovno analitiko, umetno inteligenco, tehnologijo veriženja blokov, računalništvo v oblaku, spletno varnost, prav tako pa bo zaradi spremenjene vloge računovodij, ki bodo v večji meri nudili podporo poslovodstvu pri sprejemanju poslovnih odločitev, poudarek na razvoju mehkih veščin. V magistrskem delu ugotavljamo, da bi bilo potrebno glede na spremembe, ki jih prinaša Industrija 4.0, preoblikovati učni program za računovodje in revizorje na način, da bi navedene teme integrirali v že obstoječe predmete ali pa jih v učni program vključili kot samostojne predmete. Prav tako ugotavljamo, da bi v času študija moral biti večji poudarek na praktičnem izobraževanju in spodbujanju vseživljenjskega učenja.
Ključne besede: Industrija 4.0, računovodstvo, revizija, učni program, masovni podatki, podatkovna analitika, umetna inteligenca, tehnologija veriženja blokov, računalništvo v oblaku, etika, mehke veščine.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2022; Ogledov: 516; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

9.
Obogatitev dnevne rutine s socialnimi igrami pri otrocih prvega starostnega obdobja : magistrsko delo
Helena Vogrinec, 2021, magistrsko delo

Opis: Dnevna rutina zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Ker je le-ta nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, velikokrat prinese togost. Da bi to togost spremenili v prijetno vodene prehode med segmenti dnevne rutine, jih lahko obogatimo s socialnimi igrami. Z uvedbo in uporabo skrbno izbranih in načrtovanih socialnih iger, otroci spoznavajo, usvajajo in razvijajo socialne veščine. V empiričnem delu smo preverili kakšne so razlike pred in po vključevanju socialnih iger v dnevno rutino glede na a) čustvene odzive, b) medsebojne odnose, c) motiviranost in aktivnost, d) lažje prehajanje med dejavnostmi, e) samostojnost in f) samoregulacijo. V raziskavi je sodelovalo 12 otrok, starih od 1 do 2 leta. Analiza je pokazala, da je obogatitev dnevne rutine primer dobre prakse. Razlike pred in po izvedbi obogatitvenih dejavnosti v dnevni rutini so se kazale v povečanju strpnosti, aktivnega sodelovanja, motivaciji, v medsebojnih odnosih ter ustvarjanju prijetnega vzdušja v igralnici. Rezultati predstavljajo pomembno izhodišče za obogatitev in izboljšanje socialnih interakcij v dnevni rutini vrtca.
Ključne besede: Dnevna rutina, vrtec, otrok, predšolska vzgoja, socialne veščine, socialne igre.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 793; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

10.
Razvijanje socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektra z uporabo socialnih zgodb : magistrsko delo
Alja Vučko, 2022, magistrsko delo

Opis: Za avtizem so značilne težave na področju socialne interakcije, besedne in nebesedne komunikacije ter imaginacije. Z avtizmom je pogosto povezano neželeno, moteče vedenje, ki je vzrok nerazumevanja različnih situacij. Obstaja več metod, kako otroke z motnjami avtističnega spektra učiti socialnih veščin, ena izmed najbolj učinkovitih je učenje s socialnimi zgodbami. V magistrskem delu smo kritično pregledali 20 znanstvenih virov s področja razvoja socialnih veščin otrok z motnjami avtističnega spektra z uporabo metode socialnih zgodb. Cilj naloge je ugotoviti, v kolikšni meri so intervencije, ki temeljijo na metodi socialnih zgodb, učinkovite pri spodbujanju razvoja socialnih veščin otrok z motnjo avtističnega spektra. V 15 raziskavah so socialne zgodbe pozitivno in učinkovito vplivale na vse obravnavane otroke in na njihovo vedenje. Pri eni raziskavi je intervencija s socialnimi zgodbami bila uspešna za enega izmed treh otrok, pri dveh raziskavah za 2 od 3 otrok, pri dveh za 3 od 4 otrok in pri eni za 30 od 45 otrok. Intervencije s socialnimi zgodbami so se izkazale kot učinkovita metoda pri razvijanju socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektra.
Ključne besede: socialne zgodbe, avtizem, socialne veščine
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 1448; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (897,10 KB)

Iskanje izvedeno v 4.97 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici