1. Obogatitev dnevne rutine s socialnimi igrami pri otrocih prvega starostnega obdobja : magistrsko deloHelena Vogrinec, 2021, magistrsko delo Opis: Dnevna rutina zavzema velik del otrokovega življenja v vrtcu. Ker je le-ta nekaj stalnega, dogovorjenega, ponavljajočega, velikokrat prinese togost. Da bi to togost spremenili v prijetno vodene prehode med segmenti dnevne rutine, jih lahko obogatimo s socialnimi igrami. Z uvedbo in uporabo skrbno izbranih in načrtovanih socialnih iger, otroci spoznavajo, usvajajo in razvijajo socialne veščine. V empiričnem delu smo preverili kakšne so razlike pred in po vključevanju socialnih iger v dnevno rutino glede na a) čustvene odzive, b) medsebojne odnose, c) motiviranost in aktivnost, d) lažje prehajanje med dejavnostmi, e) samostojnost in f) samoregulacijo. V raziskavi je sodelovalo 12 otrok, starih od 1 do 2 leta. Analiza je pokazala, da je obogatitev dnevne rutine primer dobre prakse. Razlike pred in po izvedbi obogatitvenih dejavnosti v dnevni rutini so se kazale v povečanju strpnosti, aktivnega sodelovanja, motivaciji, v medsebojnih odnosih ter ustvarjanju prijetnega vzdušja v igralnici. Rezultati predstavljajo pomembno izhodišče za obogatitev in izboljšanje socialnih interakcij v dnevni rutini vrtca.
Ključne besede: Dnevna rutina, vrtec, otrok, predšolska vzgoja, socialne veščine, socialne igre.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 32; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (2,28 MB) |
2. Razvijanje socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektra z uporabo socialnih zgodb : magistrsko deloAlja Vučko, 2022, magistrsko delo Opis: Za avtizem so značilne težave na področju socialne interakcije, besedne in nebesedne komunikacije ter imaginacije. Z avtizmom je pogosto povezano neželeno, moteče vedenje, ki je vzrok nerazumevanja različnih situacij. Obstaja več metod, kako otroke z motnjami avtističnega spektra učiti socialnih veščin, ena izmed najbolj učinkovitih je učenje s socialnimi zgodbami.
V magistrskem delu smo kritično pregledali 20 znanstvenih virov s področja razvoja socialnih veščin otrok z motnjami avtističnega spektra z uporabo metode socialnih zgodb.
Cilj naloge je ugotoviti, v kolikšni meri so intervencije, ki temeljijo na metodi socialnih zgodb, učinkovite pri spodbujanju razvoja socialnih veščin otrok z motnjo avtističnega spektra.
V 15 raziskavah so socialne zgodbe pozitivno in učinkovito vplivale na vse obravnavane otroke in na njihovo vedenje. Pri eni raziskavi je intervencija s socialnimi zgodbami bila uspešna za enega izmed treh otrok, pri dveh raziskavah za 2 od 3 otrok, pri dveh za 3 od 4 otrok in pri eni za 30 od 45 otrok. Intervencije s socialnimi zgodbami so se izkazale kot učinkovita metoda pri razvijanju socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektra.
Ključne besede: socialne zgodbe, avtizem, socialne veščine
Objavljeno v DKUM: 28.07.2022; Ogledov: 53; Prenosov: 12
Celotno besedilo (897,10 KB) |
3. Tehnika in metodika osnovnih prvin trikinga : diplomsko deloŽiga Šporin, 2022, diplomsko delo Opis: Triking je šport, ki so ga športniki borilnih veščin ustvarili kot prikaz svojega znanja na dosti višjem in bolj atraktivnem nivoju. Z izdajo borilnih filmov in borbenih video iger se je v športnikih pojavila želja po znanju in premiku mej mogočega pri prikazu borilnih veščin. Najprej se je pojavila izpeljanka imenovana ekstremne borilne veščine iz katere pa se je kmalu ustvaril triking. Športniki so svoje znanje širili po internetnih forumih in tako šport predstavili večjim množicam.
Danes je triking po osnovi še vedno enak svoji prvotni različici, a se je nivo znanja športnikov strmo dvignil. Sestavljen iz brc, salt in prehodnih elementov je triking začel dobivati svojo podobo. Brcam in saltam v trikingu so športniki začeli dodajati več obratov in variacij ter tako kombinacije dvignili na nepredstavljivo težak nivo. Pojavili so se novi triki in nove variacije, ki so omogočile povezovanje velikih trikov, katero prej ni bilo mogoče.
Namen diplomske naloge je predstaviti osnovne elemente trikinga, ki bi lahko vplivali na športnikov pristop k učenju, trenerjem in bodočim trenerjem pa predstavil bolj dostopen postopek učenja. Za boljše razumevanje vsebuje diplomsko delo tudi terminološki slovar tujk, prvine pa vsebujejo tudi kinematogram, da si jih lahko bralec lažje predstavlja.
Ključne besede: triking, prvine trikinga, kombinacija, izvedba, borilne veščine
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 48; Prenosov: 8
Celotno besedilo (4,43 MB) |
4. Razvijanje socialnih veščin z lutkovnim projektom : diplomsko deloMateja Mašek, 2021, diplomsko delo Opis: Otroci se socialnih veščin naučijo preko interakcij z drugimi otroci in odraslimi osebami. Socialne igre v vrtcu predstavljajo pomemben del socialnih interakacij, ki so lahko v pomoč pri razvoju socialnih veščin. V praktičnem delu naloge smo s pomočjo lutkovnega projekta opisali pripravo, izvedbo in evalvacijo lutkovnega projekta v skupini 20 otrok, starih 5 do 6 let, v katerega smo vključili socialne igre. Otroke smo ocenili pred in po izvedbi projekta po postavkah za posamezne socialne veščine. Ugotovili smo, da obstajajo statistično značilne razlike v izražanju strpnosti otrok, pri otrokovem ustreznem izražanju misli, čustev, želj in potreb, v zmožnostih sodelovanja otroka v socialnih igra s pravili, v spontanem sodelovanju v skupinskih nalogah in prilagajanju članom skupine, v izkazovanju empatije, pri spoštovanju pravil iger, pri uspešni komunikaciji z vrstniki, pri reševanju konfliktov brez agresije, pri vzpostavljanju prijateljskih odnosov, pri spontani igri z lutko, pri otrokovem vključevanju lutke ljubljenke v dnevno rutino in sproščenem odnosu do lutke pred in po izvedbi projekta. Rezultati te naloge so pomembni za razumevanje razvoja socialnih veščin ob uporabi lutke ljubljenke v skupini.
Ključne besede: Socialne veščine, lutka ljubljenka, motivacija, socialne igre, medsebojni odnosi, predšolska vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 14.01.2022; Ogledov: 300; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,27 MB) |
5. Izvajanje dejavnosti za razvijanje socialno-emocionalnih veščin v integraciji z likovno umetnostjo v bolnišničnih vrtcih : diplomsko deloGabi Bezjak, 2021, diplomsko delo Opis: Temeljni vzgojno-izobraževalni cilj bolnišničnih vrtcev je ustvarjanje ustreznih mentalnih in higienskih razmer, ki so pomembne za razvoj in počutje otrok v času, ko so v bolnišnici. Različna čustvena stanja, ki jih doživlja hospitalizirani otrok, je mogoče s pomočjo likovne umetnosti transformirati in korigirati. V empiričnem delu smo raziskovali, kako vzgojiteljice v bolnišničnem vrtcu razvijajo socialno-emocionalne veščine s pomočjo likovne umetnosti. V raziskavi je sodelovalo pet vzgojiteljic iz različnih bolnišničnih vrtcev v Sloveniji, s katerimi smo opravili intervju. Rezultati raziskave kažejo, da je njihovo načrtovanje dela na osnovni ravni (za načrtovanje uporabljajo le Kurikulum, šibko je poznavanje dodatne literature). Medsebojno povezovanje vzgojiteljic bolnišničnih vrtcev je šibko. Likovne dejavnosti izvajajo najpogosteje individualno v bolnišnični sobi. Največkrat ponujeni likovni motivi so človeške, živalske figure in domišljijski motivi. Najbolj pogosto uporabljeni likovni področji sta risanje in slikanje. Premalo pozornosti posvečajo načrtovanju dejavnosti z vključevanjem teme o čustvih. Vzgojiteljice menijo, da se socialno-emocionalne veščine razvijajo bolj spontano (s komunikacijo, igro) in ne načrtovano, hkrati pa so vse vzgojiteljice mnenja, da je pomembno razvijati socialno-emocionalne veščine pri otrocih v bolnišničnem vrtcu, ker to pripomore k boljšemu duševnemu zdravju. Rezultati te naloge so pomembni za izboljšanje kakovosti dela v bolnišničnih vrtcih.
Ključne besede: predšolska vzgoja, bolnišnični vrtec, socialno-emocionalne veščine, področje družba, likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 15.11.2021; Ogledov: 265; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,33 MB) |
6. Kompetence zaposlenih v zaporu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKaja Marčun, 2021, diplomsko delo Opis: Pravosodni policist predstavlja osrčje celotnega Zavoda za izvrševanje kazenskih sankcij, brez njega zapor ni zapor, in preprosto ne funkcionira. Kljub temu jim javnost, mediji, večina individualnih posameznikov in literatura, ne namenja veliko pozornosti ter ne daje potrebne podpore.
Zahteve za delo segajo od tehničnih spretnosti, teoretičnega znanja, fizične pripravljenosti vse do psihičnega zdravja. Pomembna je posameznikova osebnost in močan karakter, pripravljen na soočanje s kompleksnimi ter včasih problematičnimi značaji zapornikov. Oseba mora biti čustveno stabilna, pripravljena na delo v unikatni, moralni instituciji, namenjeni sankcioniranju in rehabilitaciji zapornikov.
Pojavljajo se novi izzivi, vedno bolj kompleksne situacije in naraščanje števila zapornikov. Potrebni so zaposleni pripravljeni na konstantno učenje, željni izobraževanj, zmožni delati razumno in najti ravnovesje med ravnanjem po pravilih in ''zdravo pametjo''. Poleg tega je nujno dobro vodstvo, ki kaže zanimanje za svoje zaposlene in jim nudi potrebne seminarje.
V delu so opisane naloge pravosodnih policistov, ki niso le vzpostavljanje reda in zagotavljanje miru s pomočjo svoje avtoritete. Analizirane so kompetence potrebne za opravljanje dela ter njihova nadgradnja tekom dela. Raziskano je, kako se potrebna izobrazba in uvajanje spreminja med državami, nekaj pozornosti pa je namenjeno tudi izboljšanju situacije na področju sprotnih usposabljanj in skrbi za zaposlene.
Ključne besede: diplomske naloge, kompetence, veščine, znanje, pravosodni policist, zapor, zahteve za delo
Objavljeno v DKUM: 12.11.2021; Ogledov: 213; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,14 MB) |
7. Oglaševalska pismenost uporabnikov družbenega omrežja Facebook pri vizualnih vsebinah : meje dopustnosti medijskega poročanjaUrška Arzenšek, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali oglaševalsko pismenost uporabnikov družbenega omrežja Facebook pri vizualnih vsebinah. V raziskovalnem delu smo izvedli anketo, s katero smo ugotavljali, kakšna je oglaševalska pismenost uporabnikov družbenega omrežja Facebook, ali prepoznajo in razumejo namen oglasov, taktike prepričevanja, ki jih uporabljajo oglaševalci, ter kakšen je njihov odnos do oglasov, ki se pojavljajo na družbenem omrežju. Prav tako nas je zanimalo, ali obstajajo razlike v prepoznavanju oglasov in prepoznavanju prodajne namere med različnimi starostnimi skupinami uporabnikov družbenega omrežja. Rezultati so pokazali, da anketiranci družbenega omrežja Facebook v večini prepoznajo, kdaj gre za oglaševanje, in da se oglasi pojavljajo na družbenem omrežju z določenim namenom. Prav tako so rezultati pokazali, da uporabniki prepoznajo in razumejo, da oglaševalci uporabljajo taktike prepričevanja z namenom doseganja določenega učinka. Rezultati so tudi pokazali, da uporabniki v večini ne verjamejo oglasom in menijo, da so stvari v oglasih velikokrat prikazane drugačne, kot so v resnici, ter da se o oglaševanih izdelkih v oglasih večinoma govori le dobro in le redko slabo. Na koncu so rezultati pokazali tudi, da ni bistvenih razlik v prepoznavanju oglaševanja in razumevanju prodajne namere oglasov med različnimi starostnimi skupinami.
Ključne besede: vizualni marketing, taktike prepričevanja, oglaševalska pismenost, veščine oglaševalske pismenosti, Facebook
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 277; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,41 MB) |
8. Oblikovanje in evalvacija modula razvijanja socialnih veščin za mlajše odrasleBarbara Peras, 2021, magistrsko delo Opis: V pričujočem magistrskem delu smo proučevali program projektnega učenja mlajših odraslih ter oblikovali in evalvirali modul socialnih veščin za mlajše odrasle. V teoretičnem delu smo se dotaknili zgodovine projektnega učenja, opisali ciljno skupino in cilje programa ter kurikulum programa PUM-O. V osrednjem delu naloge smo teoretično predstavili teme oblikovanega modula socialnih veščin. Teme so bile: komunikacija, stres, strah, osebnost, motivacija in zaposlitev. Izbrali smo teme, za katere smo določili, da so pomembne za kakovosten osebnostni razvoj vsakega posameznika. Nato smo razložili še Herbartovo artikulacijo pouka, ker je bila le-ta podlaga za oblikovanje delavnic. Na koncu teoretičnega dela smo oblikovali "modul razvijanja socialnih kompetenc za mlajše odrasle", ki je namenjen prav udeležencem programa PUM-O. Modul je zasnovan v obliki dinamičnih, interaktivnih delavnic, saj smo želeli zagotoviti aktivno sodelovanje med udeleženci.
V empiričnem delu naloge smo modul socialnih veščin za mlajše odrasle evalvirali iz treh zornih kotov. Ti so iz vidika visokošolskega učitelja, študenta in mentorjev programa PUM-O. Izvedli smo kvalitativno empirično raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo primerjali razlike o časovnem okviru delavnic, zanimivosti in nezanimivosti oziroma neučinkovitosti delavnic, ter mnenja o kvizu najhitrejša roka. S pomočjo raziskave smo želeli ugotoviti, ali opažamo razlike med odgovori mentorjev, visokošolskega učitelja in študenta.
Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da do razlik prihaja pri vsebinsko usmerjenih vprašanjih (časovni okvir delavnice in kviz 'hitra roka'), kjer mnenja mentorjev programa PUM-O odstopajo zaradi dolgoletnih izkušenj na področju izobraževanja mlajših odraslih. Glede na to, da širša javnost, predvsem študenti pedagoške smeri, ne pozna dovolj problematike mlajših odraslih, bi bilo zelo koristno, da bi študenti z udeleženci programa izvajali delavnice s področja poklicne identitete, osebnostne rasti in splošne poučenosti na fakulteti ali v prostorih programa PUM-O.
Ključne besede: PUM-O, projektno učenje, mlajši odrasli, evalvacija, socialne veščine, osebnost, cilji
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 339; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,57 MB) |
9. |
10. Analiza vloge lastnika projekta v agilnem načinu vodenja projektov scrum : diplomsko deloRok Bratkovič, 2021, diplomsko delo Opis: Tehnološki in poslovni napredek zahtevata hitro prilagajanje. Metode agilnega razvoja programske opreme nam nudijo prožnost in spodbujajo inovativne pristope. Prilagodljivost agilnih metod smo lahko preizkusili med nepričakovano spremembo načina dela v času pandemije COVID-19. Vprašanje je torej: “Kako se je metoda Scrum, ena najbolj priljubljenih agilnih metod, obnesla v tem nepredvidljivem času?” Lastnik izdelka je ena od treh vlog metode Scrum, ki zahteva sposobnost vodenja. Raziskava se je ukvarjala z vprašanjem, ali so sestanki Scrum in delo lastnika izdelka prek spleta enako učinkoviti kot v živo ter katere lastnosti in veščine mora imeti dober lastnik izdelka.
Ključne besede: Scrum, agilnost, lastnik izdelka, učinkovitost, veščine
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 236; Prenosov: 47
Celotno besedilo (859,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
