Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Sodobnim mikrosubjektom so danes poleg storitev tujih klasičnih bank na voljo tudi tuje digitalne rešitve, do katerih lahko dostopajo kar iz lastne pisarne. Tuje virtualne banke omogočajo razmeroma preprosto, vsekakor pa hitro vzpostavitev dostopa do osnovnih bančnih storitev za poslovno rabo. Spletni viri potencialnemu uporabniku nudijo obilico informacij, vendar so te pogosto nepregledne, pa tudi ne vedno neposredno primerljive med ponudniki, kar največkrat le otežuje tehtno utemeljeno in koristno odločitev. Izdelali smo večparametrski odločitveni model, v katerem so zajete kandidatke, izbrane na podlagi določenih vključitvenih meril. Številni kriteriji in podrobna primerjava ponudb tvorijo kompleksen, toda uporaben pripomoček za odločanje. Model je časovno zamuden, saj zahteva natančno zbiranje podatkov iz nepoenotenih virov, vendar lahko izpolni svojo nalogo.
Ključne besede: virtualna banka, poslovni račun, mikrosubjekt, večparametrski odločitveni model, DEXi
Objavljeno v DKUM: 30.03.2022; Ogledov: 935; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,92 MB)

Opis: V pričujočem delu je na osnovi raziskave in opravljene ankete prikazan večparametrski odločitveni model za ugotavljanje uspešnosti proizvodnega tima. Na osnovi študija literature, sistemov za spremljanje uspešnosti v podjetjih in izvedene ankete med zaposlenimi so bili definirani osnovni kriteriji. Kot en izmed kriterijev najvišjega reda je bil določen tudi kriterij "zadovoljstvo članov tima". Kriteriji so bili logično združeni v višje nivoje. Za vsak posamezen kriterij je navedena njegova razlaga in pomen ter uporaba in možnosti določitve posameznega kriterija. V delu so prikazana odločitvena pravila za združevanje posameznih kriterijev v združene kriterije višjega reda. V raziskavi so bili zajeti tako kvantitativni kriteriji, ki jih je mogoče ustrezno meriti, kot tudi kvalitativni kriteriji, ki jih je mogoče oceniti na podlagi izkušenj oz. opazovanj. Model prikazuje smiselno združevanje obeh vrst kriterijev. Model tako omogoča v kratkem času natančno oceniti oz. predvsem primerjati uspešnost večih primerljivih proizvodnih timov in odkriti njihove dobre in slabe točke. Na osnovi analize lahko nato načrtujemo ukrepe za izboljšanje uspešnosti opazovanih timov. Prav tako je model mogoče uporabljati tudi v smislu motivacije in sodelovanja zaposlenih pri doseganju večje uspešnosti. V nalogi je namreč pokazano, da lahko tudi zaposleni sami ocenijo lastno uspešnost in tako z metodo participacije sodelujejo pri lastnem razvoju oz. razvoju proizvodnega tima. Na osnovi ocene vzorčnih timov in sodelovanja zaposlenih v timih je bil model tudi validiran in popravljen v skladu z dobljenimi rezultati.
Ključne besede: večparametrski odločitveni model, sistemi za pomoč pri odločanju, ključni kazalci učinkovitosti, uspešnost proizvodnega tima, prototip
Objavljeno v DKUM: 17.10.2016; Ogledov: 1537; Prenosov: 136
Celotno besedilo (567,47 KB)

Opis: Obravnavani problem - kakovost ponudbe turističnih kmetij - smo razgradili na podprobleme oziroma parametre (kriterije) kakovosti ponudbe. Določili smo hierarhično strukturo štiridesetih kriterijev; vrhovni kriterij je alternativa, ki jo ocenjujemo – »turistična kmetija«. Podrejena kriterija sta »gost« in »gostitelj«. »Gostu« podrejeni kriteriji so »prostor«, »usluge« in »dodatna ponudba«; le-te sestavljajo še nižje ležeči kriteriji. »Gostu« podrejen je tudi kriterij »ponovno«. »Gostitelju« podrejena kriterija sta »načrti« in »zadovoljstvo«; slednji je razgrajen na podkriterije. V predhodni študiji (Potočnik 2006) smo izvedli anketo na sedmih slovenskih turističnih kmetijah: A, B, C, D, E, F in G, v katerih so anketirani gostje in gostitelji določili pomembnost posameznih parametrov kakovosti ponudbe turističnih kmetij in ocenili kakovost posameznih kriterijev turistične ponudbe ter skupno kakovost posameznih kmetij. Na osnovi izvedene primerjave ocen, ki so jih anketiranci dali posameznim parametrom turistične ponudbe določene kmetije in splošnemu vtisu o skupni kakovosti te kmetije, sklepamo na verodostojnost in uporabnost tako pridobljenih podatkov. Z metodo DEX smo v programu DEX-i razvili kvalitativni večkriterijski odločitveni model za ugotavljanje kakovosti ponudbe turističnih kmetij in ga v praksi preizkusili na vzorcu izbranih anketiranih kmetij. Izid so ocene kakovosti ponudbe posamezne turistične kmetije in razvrstitev kmetij po kakovosti. Od sedmih so štiri kmetije dobile najvišjo možno kvalitativno oceno »zelo dober«; to so kmetije B, C, F in G. Dve kmetiji: A in D sta ocenjeni z »dober«, kmetija E pa z »dober; zelo dober«. Izid za kmetijo E je posledica primankljaja podatkov s strani gostitelja. Tak izid dokazuje, da je model DEX uporaben tudi v primeru pomanjkljivih podatkov in nas napotuje k razmisleku o vzrokih in posledicah: »kaj - če«. Kmetije smo v modelu DEX lahko razvrstili po kakovosti od najboljše do najslabše; prvo mesto si delijo B, C, F in G, peto pa kmetiji A in D. Kmetija E je posebna kategorija. Izidi dokazujejo, da model DEX omogoča ocenitev in rangiranje alternativ – turističnih kmetij – po kakovosti njihove ponudbe in zato odločevalcu predstavlja ustrezen pripomoček. Nov večparametrski odločitveni model za potrebe vrednotenja kakovosti ponudbe turističnih kmetij smo v programu »Expert Choice« razvili s tehniko AHP. V praksi smo model preizkusili na istem vzorcu turističnih kmetij. Tudi kvantitativni model AHP je omogočil ocenitve turističnih kmetij glede na kakovost njihove ponudbe in rangiranje kmetij po kakovosti. Kmetije so v AHP razvrščene: najboljša kmetija F z oceno 0,155 zaseda prvo mesto. Kmetiji B in C sta ocenjeni enako, obe z oceno 0,150 in delita drugo mesto. Na četrto mesto se uvršča kmetija G z oceno 0,149, na peto A z oceno 0,139, na šesto D z oceno 0,130 in E na zadnje, sedmo mesto z oceno 0,127. Ugotavljamo, da je sedem kmetij v modelu AHP za kakovost turistične ponudbe dobilo šest različnih numeričnih ocen; samo dve kmetiji: B in C, se z enako oceno uvrščata na isto mesto. Istih sedem kmetij je v modelu DEX dobilo le dve opisni oceni: »dober« in »zelo dober«, kmetija E pa oceno »dober; zelo dober«. Kmetije B, C, F in G, ki si v modelu DEX delijo prvo mesto, vse z enako oceno »zelo dober«, so pri AHP uvrščene od prvega do četrtega mesta. Kmetiji A in D v modelu DEX delita šesto mesto, v modelu AHP pa pa sta uvrščeni na peto (A) in šesto (D). Kmetija E ima v modelu DEX zaradi pomanjkanja podatkov s strani gostitelja »dvojno« oceno »dober; zelo dober«, medtem ko se pri modelu AHP zaradi istega razloga uvršča na zadnje, sedmo mesto. Oba modela: DEX in AHP omogočata ocenitev kakovosti ponudbe turističnih kmetij. Izidi v obeh modelih kažejo na podobno razvrstitev kmetij po kakovosti. Uporaba modela AHP omogoča natančnejše ocene in natančnejše razvrščanje kmetij. Na tej osnovi sklepamo, da je model AHP primernejše orodje za ocenitev kakovosti ponudbe turističnih kmetij in
Ključne besede: kakovost ponudbe turističnih kmetij, parametri turistične ponudbe, večparametrski odločitveni model, analitični hierarhični proces (AHP), metoda DEX
Objavljeno v DKUM: 13.06.2016; Ogledov: 2189; Prenosov: 331
Celotno besedilo (3,17 MB)

Opis: Človek iz dneva v dan preoblikuje svoj življenjski prostor, tako je tudi tekom svoje evolucije poskrbel za nastanek travniških nasadov. Da bi dobili realno sliko travniških nasadov v današnjem času, smo se odločili za razvoj večparametrskih modelov ocenjevanja, pri čemer smo si pomagali z metodama DEX ter AHP (Analytical Hierarchy Process). Obe metodi temeljita na večparametrskih modelih, kjer s pomočjo funkcij določimo, kateri parametri imajo večji pomen pri končni oceni posameznega nasada. Pri metodi DEX je bil uporabljen program DEXi, pri metodi AHP pa program Expert Choice, tako eden kot drugi sta pokazala svoje prednosti in slabosti. Bistvena razlika je v prikazu rezultatov in sicer program DEXi nam poda končne ocene v opisni obliki, zaradi česar je več travniških nasadov dobilo enako končno oceno in ni mogoče na enostaven način določiti razlike med njimi. Expert Choice je bolj natančen in hitro prilagodljiv na spremembe odločitvenega modela, končne ocene nam poda numerično. Rangiranje travniških nasadov je tako bolj natančno oziroma ne prihaja do enakih končnih ocen za več različnih travniških nasadov. Pri obeh metodah se pojavlja problem subjektivnosti odločevalca pri samih osnovnih ocenah in njegova naravnanost na kritičnost. V praksi bi lahko uporabili obe preučevani metodi, predvsem pa metodo AHP oziroma program Expert Choice, ki nam poda natančne numerične ocene dejanskega stanja v naravi.
Ključne besede: travniški nasad, ocenjevanje, večparametrski model, DEXi, Expert Choice
Objavljeno v DKUM: 01.10.2014; Ogledov: 1825; Prenosov: 275
Celotno besedilo (1,59 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo predstavili področje in vpliv tehničnih pregledov vozil na varnost v cestnem prometu. Obravnavali smo pogoje za izvajanje tehničnih pregledov in prikazali obstoječi potek v primeru pregleda osebnega vozila. Z vidika tehničnih pregledov vozil smo predstavili vozilo in izpostavili njegove, za prometno varnost, pomembne sestavne elemente, ki so predmet kontrole. Podrobneje smo se posvetili problemu ugotavljanja tehnične brezhibnosti osebnega vozila, kjer smo po obstoječem postopku osredotočeni le na iskanje napak in nepravilnosti na vozilu, da ugotovimo končno stanje, kjer sta možnosti ocene le dve, je ali ni vozilo tehnično brezhibno, pri čemer je slednja ocena lahko rezultat najmanjše, banalne, morda za varnost, nepomembne napake. Rešitev je prikazana v odločitvenem modelu za ugotavljanje ocene stanja tehnične brezhibnosti, ki je naravnan tako, da že pri pregledu posameznih sestavnih elementov vozila daje oceno stanja ter razporedi težo glede na pomembnost z vidika varnosti v cestnem prometu. Model omogoča kontrolorju vodljivost pri ocenjevanju in spodbuja k ocenjevanju stanja posameznih sestavnih elementov, na podlagi katerega se ugotovi skupna ocena stanja tehnične brezhibnosti. Z modelom standardiziramo postopek pregleda, dosegamo manjšo subjektivnost pri ocenjevanju in upoštevamo vse elemente, pomembne za varnost v cestnem prometu. Zmanjšujemo tudi možnost površne kontrole vozila, lastnik pa je natančneje seznanjen s stanjem in potrebnimi odstranitvami napak ali pomanjkljivostmi na vozilu.
Ključne besede: vozilo, avtomobil, tehnični pregledi vozil, ocena tehničnega stanja, večparametrski odločitveni model
Objavljeno v DKUM: 18.07.2013; Ogledov: 2069; Prenosov: 209
Celotno besedilo (3,63 MB)