Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Prispevek se ukvarja s temo drugačnosti, z oblikami literarno-jezikovne polifonije in jezikovnega prestopa v literarnih delih slovensko-francoske pisateljice Brine Svit. Pisateljica je svojo literarno pot začela v slovenščini, po preselitvi v Pariz in dolgoletnem življenju v tem multikulturnem mestu pa jo nadaljuje v francoščini. Njena dela niso zanimiva le zaradi literarnega prestopa v nematerni jezik, temveč tudi zaradi obravnavanja problematike tujstva v večjezičnem okolju, medkulturnih stikov in prepletanj ter osebnih, nacionalnih in jezikovnih dilem, ki so s tem povezane. Njeni literarni liki so neredko dvodomne eksistence, ki premišljajo o svojih identitetah, vendar s spoštovanjem in z odprtim zanimanjem za vse, kar je drugo in drugačno.
Ključne besede: slovenska književnost, slovenske pisateljice, francoska književnost, literarno-jezikovna polifonija, jezikovni prestop, večkulturnost, medkulturnost, Švigelj-Mérat, Brina, 1954-
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 212; Prenosov: 10
Povezava na celotno besedilo

Opis: V teoretičnem delu zaključnega dela smo opisovali pojav medkulturnosti v družbi in v šolskem prostoru. Osredotočili smo se na medkulturno kompetentnost, njene sestavine in razvoj, predvsem pri osnovnošolskih učiteljih. Učitelji imajo pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega procesa osrednjo vlogo. Učence morajo znati pripraviti na življenje v medkulturni družbi in jim privzgojiti vrednote, ki temeljijo na enakopravnosti, sprejemanju in spoštovanju drugačnosti. Poleg tega morajo znati oblikovati inkluzivno učno okolje, kjer bodo sprejeti vsi učenci, ne glede na njihove kulturne posebnosti, in znati podpreti vse ostale, vključene v vzgojno-izobraževalni proces. Zato morajo posedovati medkulturno kompetentnost, imeti morajo torej znanje, veščine in vedenje o medosebnih odnosih, s katerimi uspešno in učinkovito delujejo v medkulturnem okolju in znanje prenašajo naprej. V empiričnem delu zaključnega dela smo ugotovili, da velika večina učiteljev meni, da ima ustrezno razvito medkulturno kompetenco in zase menijo, da so medkulturno kompetentni. Ugotovili smo, da število let delovne dobe, stopnje in kraja poučevanja učiteljev ne moremo v celotni povezati z njihovo medkulturno kompetentnostjo, saj obstajajo statistično značilne razlike le v posameznih elementih, ki sestavljajo medkulturno kompetentnost. Odkrili smo, da empatijo pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo v mestnem okolju, prav tako kritično mišljenje pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji, več znanja o interakciji posedujejo učitelji, ki poučujejo tako na razredni kot na predmetni stopnji. Ostalih povezav med delovno dobo, krajem in stopnjo poučevanja učiteljev in njihovo medkulturno kompetentnostjo nismo odkrili. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, nanj je odgovorilo 167 učiteljev iz šol po vsej Sloveniji. Rezultati so pokazali, da učitelji menijo, da imajo dobro razvito medkulturno kompetenco, kar je zelo spodbudno. Glede na njihova poročanja lahko sklepamo, da v slovenskih osnovnih šolah poučujejo učitelji, ki zagotavljajo enake možnosti za vse, vključene v vzgojno-izobraževalni proces, in s tem pripomorejo k oblikovanju medkulturne družbe. Ker pa je medkulturna kompetenca vseživljenjska kompetenca, ki se nenehno razvija, v zaključnem delu predstavljamo tudi različne programe in projekte, preko katerih lahko učitelji razvijajo medkulturno kompetentnost, predvsem na področjih, ki so jih označili kot šibka – kritično mišljenje, reševanje konfliktov in sodelovanje z vladnimi ustanovami in organizacijami.
Ključne besede: kultura, večkulturnost, medkulturnost, osnovna šola, učitelj, medkulturna kompetentnost, programi
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 967; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,74 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo se posvetili analizi in izzivom večjezične komunikacije tujih Erasmus in CEEPUS študentov Univerze v Mariboru v povezavi s tolmačenjem za potrebe skupnosti, ki v zadnjem obdobju dobiva na pomenu zaradi globalizacije in pospešenega mednarodnega sodelovanja. Analizirali smo razvojne smernice, ki vključujejo proces internacionalizacije vseh treh javnih slovenskih univerz (Univerza v Mariboru, Univerza v Ljubljani in Univerza na Primorskem). Na Univerzi v Mariboru je internacionalizacija označena kot steber razvoja univerze, saj naj bi spodbujala večjo odprtost v mednarodno okolje in večje sodelovanje s partnerji v evropskem in globalnem prostoru na področjih izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, razvojne in druge dejavnosti. V tem kontekstu smo pojasnili pomen in vlogo internacionalizacije univerz glede na večkulturno in večjezično sporazumevanje ter razlike pri njenem uresničevanju na posameznih slovenskih univerzah. Preučili smo pomen in vlogo programov mobilnosti, ki krepijo mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja in znanosti. Osredinili smo se na program Erasmus, ki študentom omogoča mednarodne študijske izmenjave in nabiranje izkušenj v tujini, univerzam pa promocijo v mednarodnem okolju. Predstavili smo zgodovino programa Erasmus in navedli letne statistike o številu prihodov tujih študentov v Republiko Slovenijo in na Univerzo v Mariboru (s poudarkom na statistikah zadnjih petih let) ter na podlagi le-teh prikazali trende glede števila izmenjav in s tem v povezavi potrebo po oblikovanju inovativnih univerzitetnih predmetov, ki omogočajo ozaveščanje glede pomembnosti večjezičnosti v globalnem okolju. V empirični raziskavi smo s pomočjo spletnega intervjuja ugotavljali, kako tuji študenti Univerze v Mariboru doživljajo urejanje potrebne dokumentacije v javnih institucijah. Ker domnevamo, da je v okviru univerze ustrezno in strokovno poskrbljeno za večjezično komunikacijo s tujimi študenti (za koordinacijo tujih študentov skrbi več služb, med drugim Služba za mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru), nas je zanimalo, kako se tuji študenti znajdejo na javnih institucijah (policijska postaja, upravna enota, zdravstvene ustanove, sodišča itd.). V pričujoči raziskavi nas je zanimalo, kje in zakaj so se tuji študenti soočali s komunikacijskimi težavami, na kakšen način so jih premostili in kako vrednotijo večjezičnost in komunikacijske sposobnosti v tujih jezikih mariborskih javnih uslužbencev.
Ključne besede: večjezičnost, večkulturnost, tolmačenje za potrebe skupnosti, globalizacija, pravno-tolmaška svetovalnica, projekt TransLaw
Objavljeno v DKUM: 18.07.2019; Ogledov: 1430; Prenosov: 216
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Političnim spremembam v Sloveniji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je sledila obsežna reforma šolstva, ki je vplivala tudi na umetniške predmete. Podobno so se na strokovnem nivoju v zadnjih tridesetih letih dogajale velike spremembe pri poučevanju umetnosti v svetu in Sloveniji z uveljavljanjem tako imenovanega postmodernega likovnega kurikula. Slovenski učni načrti za likovno umetnost se danes soočajo s podobnimi izzivi kot učni načrti drugih držav. S primerjavo slovenskega srednješolskega učnega načrta za predmet likovna umetnost z učnimi načrti sedmih evropskih držav (Estonije, Finske, Hrvaške, Irske, Latvije, Norveške in Španije) smo želeli osvetlili slovenski dokument v širšem kontekstu. Dokumente smo analizirali z različnih pogledov. Ugotovili smo, da obstajajo skupne lastnosti in razlike. Umestitev slovenskega predmeta v predmetnik srednje šole je podobna kot v tujini. V vseh primerjanih državah je likovna umetnost obvezni predmet, a z različnim številom ur. Slovenski dokument se od primerjanih razlikuje v strukturi, obravnavi likovnih področij, implementiranju vsebin sodobne umetnosti, večkulturnosti in trajnostni paradigmi. Ugotovili smo, da je slovenski učni načrt za predmet likovna umetnost v gimnazijskih programih sodoben v nekaterih segmentih in da bi lahko bil boljši v drugih.
Ključne besede: likovna vzgoja, učni načrti, sodobna umetnost, večkulturnost, srednje šole
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 2037; Prenosov: 179
Celotno besedilo (166,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...