| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA ŠAHOVSKEGA SISTEMA RANGIRANJA ZA PRIMERJAVO EVOLUCIJSKIH ALGORITMOV VEČKRITERIJSKE OPTIMIZACIJE
Miha Ravber, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava primerjavo evolucijskih algoritmov večkriterijske optimizacije z uporabo šahovskega rangiranja. Na začetku je opisano šahovsko rangiranje in osnovni pojmi večkriterijske optimizacije. Prikazana je nadgradnja orodja EARS (ang. Evolutionary Algorithms Rating System), ki omogoča ocenjevanje uspešnosti evolucijskih algoritmov za enokriterijsko optimizacijo. Predstavljena je implementacija primernih primerjalnih funkcij in nabora preizkusnih problemov. Prav tako so predstavljeni tudi nekateri bolj znani evolucijski algoritmi večkriterijske optimizacije, ki smo jih vključili v orodje EARS. Na koncu so prikazani rezultati in primerjava rezultatov orodja EARS z drugimi metodami.
Ključne besede: Evolucijski algoritmi, večkriterijsko optimiranje, sistem rangiranja.
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 665; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (15,92 MB)

2.
VEČKRITERIJSKO NAČRTOVANJE PROCESOV Z RAZLIČNIMI EKONOMSKIMI IN OKOLJSKIMI KRITERIJI
Klara Sarjaš, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo izvedli večkriterijsko optimiranje procesnih sistemov z uporabo različnih ekonomskih in okoljskih kriterijev. Uporabili smo ekonomske kriterije neto sedanjo vrednost, interno stopnjo donosnosti oz. dobo vračanja in dobiček oz. skupne letne stroške. Za ocenjevanje okoljskega vpliva smo uporabili potencial globalnega segrevanja, strupenost in indeks potencialnega okoljskega vpliva. Uporabili smo dve metodi večkriterijskega optimiranja, to sta metodi utežne vsote in -pogoja. Optimiranje smo izvajali s programom GAMS in procesnim sintetizerjem MIPSYN. Ugotovili smo, da so nekateri ekonomski kriteriji v določenih primerih konfliktni z okoljskim kriterijem in dajejo množico Pareto optimalnih rešitev, medtem ko drugi ekonomski kriteriji niso v konfliktu z okoljskim in vodijo do ene same optimalne rešitve. Z analizo odvisnosti ekonomskega in okoljskega kriterija od investicije smo ugotovili, da se konfliktnost med kriterijema pojavi, če se eden od kriterijev izboljšuje in drugi poslabšuje z naraščanjem investicije. To je odvisno od vpliva investicije na denarni tok in okoljski kriterij. Če se denarni tok z naraščanjem investicije dovolj poveča, da preseže negativni prispevek investicije, se ekonomski kriterij z investicijo izboljša, v nasprotnem primeru se poslabša. Na to vpliva razmerje med investicijo in cenami, ki določajo prihodke in obratovalne stroške procesa. Spreminjanje okoljskega vpliva je odvisno od njegove definicije, npr. v primeru omrežja toplotnih prenosnikov se s povečanjem investicije poveča stopnja toplotne integracije in zniža poraba pogonskih sredstev, kar zniža okoljski kriterij globalnega segrevanja. V drugih primerih lahko okoljski kriterij z investicijo narašča, npr. strupenost kemikalije ob povečani proizvodnji. S primeri smo ugotovili, da z različnimi ekonomskimi kriteriji običajno ne dosežemo istega območja vrednosti okoljskega kriterija. Največkrat so kriteriji neto sedanja vrednost, dobiček in stroški dali podobne rezultate in isto najnižjo vrednost okoljskega vpliva, medtem ko v nekaterih primerih s kriterijem interne stopnje donosnosti ni bilo mogoče doseči tako nizkega okoljskega vpliva.
Ključne besede: večkriterijsko optimiranje, okoljski vpliv, ekonomski kriterij, Pareto krivulje, omrežje toplotnih prenosnikov
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1179; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

3.
NAČRTOVANJE OPERABILNIH PROCESOV Z MATEMATIČNIM PROGRAMIRANJEM
Mihael Kasaš, 2012, doktorska disertacija

Opis: Disertacija obravnava vključevanje dejavnikov operabilnosti, kot so fleksibilnost ter obratovalna, okoljska in ekonomska učinkovitost, v načrtovanje kemijskih procesov z matematičnim programiranjem. V prvem delu je razvita metoda za testiranje podrobnosti, in ustreznosti modeliranja procesnih shem glede na generiranje ustreznih kompromisov med vloženimi sredstvi in ustvarjenim denarnim tokom. Metoda analizira funkcijo denarnega toka v odvisnosti od naložbe, njen odvod in razlike med optimalnimi rešitvami, dobljenimi z različnimi ekonomskimi kriteriji, kot so stroški, dobiček, neto sedanja vrednost, doba vračanja, interna stopnja donosnosti itd. Ustrezni modeli procesov izkazujejo monotono naraščajočo funkcijo denarnih tokov in položno krivuljo odvoda. Optimalne rešitve takšnih modelov, dobljene z različnimi namenskimi funkcijami, se med seboj bistveno razlikujejo. Modeli z neustrezno stopnjo natančnosti izkazujejo unimodalno funkcijo denarnega toka, strm odvod in majhne razlike med optimalnimi rezultati. V disertaciji je prikazano, da se optimalni rezultati, dobljenimi z različnimi ekonomskimi kriteriji, razlikujejo ne le po ekonomskih kazalcih, temveč tudi po obratovalni učinkovitosti in okoljskih kazalcih. S kvantitativnimi kriteriji, kot sta dobiček in stroški, dosežemo ob višji investiciji obratovalno učinkovitejše in okoljsko manj obremenjujoče procese z nižjo donosnostjo. Kvalitativni kriteriji, kot sta interna stopnja donosnosti in doba vračanja, generirajo procese z manj učinkovito izrabo virov in višjo donosnostjo ob nižji naložbi. Neto sedanja vrednost vzpostavlja najustreznejše kompromise med ekonomsko, obratovalno in okoljsko učinkovitostjo optimalnih procesov pri enokriterijskem optimiranju. Natančnejši vpogled v kompromise med omenjenimi učinkovitostmi daje večkriterijsko optimiranje, pri čemer je v disertaciji prikazano, da različni ekonomski kriteriji glede na izbrani okoljski kriterij generirajo množice nedominantnih (Pareto) rešitev, ki se razlikujejo po območju vrednosti ter po najnižji in najvišji dosegljivi vrednosti posameznega kriterija. V drugem delu disertacije je predstavljena strategija za načrtovanje fleksibilnih procesnih shem z velikim številom negotovih parametrov. Osnovna matematična formulacija temelji na dvostopenjskem stohastičnem problemu z rekurzom, ki je spremenjen v znatno reduciran deterministični ekvivalent. Ta je rešen v majhni množici kritičnih točk, medtem ko je pričakovana vrednost namenske funkcije ocenjena z eno samo točko, tj. nominalno ali centralno bazno točko. Za zmanjšanje števila scenarijev smo razvili dve metodi: metodo z analizo občutljivosti vpliva negotovih parametrov na prvostopenjske spremenljivke in namensko funkcijo, ter dvonivojsko metodo, ki uporablja možnost programa GAMS za vključitev zunanjih funkcij v optimiranje. Rezultati primerov kažejo, da je mogoče s predlaganimi pristopi generirati fleksibilne rešitve z bistveno zmanjšanim računalniškim naporom tudi za primere z do 100 negotovimi parametri.
Ključne besede: kemijska procesna tehnika, matematična optimizacija, modeliranje, NLP, MINLP, ekonomska namenska funkcija, operabilnost, učinkovitost, negotovost, dvostopenjsko stohastično programiranje, zmanjšanje scenarijev, algoritem WAR, okolje, večkriterijsko optimiranje
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 1459; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (4,82 MB)

4.
Sinteza sistemov z maksimiranjem trajnostne neto sedanje vrednosti
David Širovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo koncepta trajnostne neto sedanje vrednosti kot novega merila in kriterija za merjenje trajnosti ob upoštevanju ekonomskega, okoljskega in socialnega vidika (Širovnik in drugi, 2016). Namreč, pri sintezi trajnostnih sistemov, kjer je veliko število alternativ, so potrebni takšni kriteriji, ki omogočajo dobiti najboljšo rešitev z enokriterijskim optimiranjem. V prvem delu z ustreznim sestavljanjem različnih kriterijev predstavljamo pretvorbo večkriterijskega problema v enokriterijski s konceptom trajnostne neto sedanje vrednosti. Z maksimiranjem trajnostne neto sedanje vrednosti je mogoče dosegati optimalno ravnovesje med ekonomskimi, okoljskimi in socialnimi kriteriji. V drugem delu je predstavljena uporaba koncepta trajnostne neto sedanje vrednosti iz mikro in makroekonomskih vidikov na primerih dobavnih omrežij: i) oskrbovalno omrežje bioplina iz živalskih odpadkov na nivoju podjetja in ii) regionalno dobavno omrežje za proizvodnjo biogoriv na nivoju večje regije (na primeru Srednje Evrope). Rezultati kažejo, da so dobavna omrežja za proizvodnjo bioplina in biogoriv na regionalnem nivoju trajnostne tako z mikroekonomskega kot tudi iz makroekonomskega vidika.
Ključne besede: sinteza procesov, trajnostni vidik, trajnostna neto sedanja vrednost, večkriterijsko optimiranje, dobavno omrežje, dobavno omrežje proizvodnje bioplina, regionalno dobavno omrežje proizvodnje biogoriv
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 590; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (10,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici