SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE V ZDRAVSTVENEM CENTRU EVROPSKEGA PARLAMENTA (Diplomsko delo)
Rosanda Šraj, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja vlogo medicinske sestre v Zdravstvenem centru Evropskega parlamenta v Bruslju. Predstavljeni so Zdravstveni center kot celota in delo medicinske sestre, specifike njenega delovnega okolja, kot so multilingvalnost, menjava delovnega okolja vsak mesec zaradi plenarnih zasedanj v Strasbouru, letni sistematični pregledi zaposlenih, procedura ukrepanja pri urgencah. Predstavljen je tudi problem preobremenjenosti medicinskih sester zaradi prevelikega števila pacientov, ki so posledica zadnjih dveh širitev Evropske unije, ter tako večjega števila zaposlenih v Evropskem parlamentu. Metodologija in metode dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji z uporabo delono strukturiranega anketnega vprašalnika, namenjenega medicinskim sestram, ki so zaposlene v Zdravstvenm centru Evropsekga parlamenta v Bruslju ter na študiji primarnih virov literature (interna dokumentacija). V raziskavi smo se poslužili tudi zvočnega snemanja konkretnega procesa dela s pacientom pri letnem sistematičnem pregledu. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da medicinske sestre prihajajo iz različnih držav in da obvladajo vsaj dva delovna jezika – francoščino in angleščino. Iz ankete in razgovorov je razvidno tudi, da ocenjujejo da so pod večjim stresom zaradi povečanega števila pacientov. Posledično imajo zato manj časa za individualno zdravstveno-vzgojno delo in komunikacijo, tako je večji del zdravstveno-vzgojnih informacij predstavljen na internih internetnih straneh zdravstvenega centra, do katerih imajo dostop vsi zaposleni v Evropskem parlamentu.
Ključne besede: Zdravstveni center Evropskega parlamenta, medicinska sestra, letni sistematični pregled, aktivnosti zdravstvene nege, komunikacija, večjezičnost.
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 1957; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (4,73 MB)

2.
STALIŠČA RAZREDNIH UČITELJEV O JEZIKOVNI KOPELI NA RAZREDNI STOPNJI OŠ
Maja Gregorn, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Stališča razrednih učiteljev o jezikovni kopeli v osnovni šoli sem se v teoretičnem delu osredotočila na najnovejše smernice Evropske unije za učenje tujih jezikov na razredni stopnji osnovne šole. Le-te so zelo pomembne za uvajanje novosti v osnovne šole na področju poučevanja tujih jezikov. V nadaljevanju govorim tudi o večjezičnosti in pridobivanju medkulturne kompetence, saj je oboje izjemnega pomena, ko govorimo o jezikovni kopeli. Ker je danes vedno bolj pomembno uvajanje tujega jezika v zgodnjem obdobju otrokovega razvoja, sem tudi tej temi posvetila posebno poglavje in predstavila, kakšno je poučevanje tujih jezikov v osnovni šoli. V nadaljevanju teoretičnega dela predstavljam zgodovino jezikovne kopeli in njene prednosti. Prav tako pa lahko bralec v moji diplomski nalogi najde razširjenost jezikovne kopeli v svetu, Evropi in v Sloveniji. Ker sem nekaj ur pouka v jezikovni kopeli izvedla tudi sama, v praktičnem delu diplomske naloge opisujem potek in uspešnost takega načina poučevanja tujega jezika. V zadnjem, empiričnem, delu diplomske naloge sem grafično prikazala rezultate študije primera o stališčih razrednih učiteljev o jezikovni kopeli v osnovni šoli, ki sem jo izvedla pri učiteljih, ki se z jezikovno kopeljo vsakodnevno srečujejo, in pri učiteljih, ki jezikovno kopel zelo slabo ali pa sploh ne poznajo.
Ključne besede: tuji jezik, večjezičnost, pridobivanje medkulturne kompetence, zgodnje poučevanje tujega jezika, jezikovna kopel, stališča razrednih učiteljev o jezikovni kopeli.
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 2364; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

3.
NA POTI K EVROPSKI FUNKCIONALNI VEČJEZIČNOSTI – UČENJE 2. TUJEGA JEZIKA V 3. TRIADI SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL
Lucija Mirt, 2010, diplomsko delo

Opis: EU si prizadeva doseči dolgoročno zastavljeni cilj ‒ funkcionalno večjezičnost čim večjega odstotka prebivalstva držav članic. V ta namen je bilo že v preteklosti sprejetih več direktiv in priporočil ter pripravljenih veliko programov in projektov. Za vse to so bili in so še vedno potrebni ustrezni finančni vložki. Ti se dolgoročno vsekakor izplačajo, ker so vsi ti projekti dobro zastavljeni. Pri realizaciji projektov za vzpodbujanje večjezičnosti imajo pomembno vlogo tudi učitelji tujih jezikov, ki lahko z dobro zastavljenim delom, z uporabo pravih strategij in metod dela naredijo ogromen napredek predvsem pri mladih generacijah. Leto 2011/12 prinaša novelo zakona o uvedbi obveznega 2. tujega jezika v slovenske osnovne šole, ki ima že pred uvedbo tako svoje zagovornike, kot tudi kritike. Po eni strani se bodo s to novelo vsem učencem, ne glede na socialni status, odprle enake možnosti, da se učijo več kot en tuji jezik, kar je do sedaj veljalo za prioriteto tistih, katerim so starši to lahko financirali. Na drugi strani pa se je treba zavedati dejstva, da je ta obveza nekaterim učencem nelagodna. To kaže tudi empirični del te naloge, katerega podatki so pridobljeni na osnovi anketnega vprašalnika in prikazujejo odnos naključno izbranega vzorca učencev 7., 8. in 9. razreda do 2. tujega jezika. Med drugim so obravnavane tudi želje učencev, ki se nanašajo na obliko pouka pri 2. tujem jeziku, njihov odnos do hrvaščine in nemščine ter odnos do vstopa Slovenije v EU. Podatki so pokazali, da si anketiranci želijo pouka 2. tujega jezika v obliki izbirnega predmeta, kar pa ni v skladu s prihajajočo novelo zakona. Prikazana so tudi stališča učencev, ki jih ponazarjajo njihovi odgovori na vprašanja glede njihovega odnosa do jezikov sosednjih držav ter do vstopa Slovenije v EU. Vpogled v trenutno stanje, ki ga dajejo podatki naključno izbranih anketirancev o učenju 2. tujega jezika na slovenskih osnovnih šolah v 3. triadi, je zanimiv. Vidna so odstopanja teorije od prakse, kar je pričakovano, saj so novosti vedno povezane s spremembami, ki nekaterim povzročajo nelagodje. Te ugotovitve so povzete v zaključnem delu ter nadgrajene z vpogledom v prihodnost, ki prinaša spremembe prav na tem področju.
Ključne besede: Evropska unija, učenje 2. tujega jezika, osnovna šola, funkcionalna večjezičnost, novela zakona o uvedbi obveznega 2. tujega jezika
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 2015; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
ODRAŠČANJE V EVROPI V VEČJEZIČNI DRUŽINI
Denis Kac, 2011, diplomsko delo

Opis: Jeziki so že dolgo časa, zelo pomembni. A v današnjem času dobivajo iz ure v uro večji pomen. Prav vpliv globalizacije ima velik pomen na jezikovno odraščanje večjezičnega otroka. Zato je bilo v moji diplomski nalogi pomembno videti, kako v različnih evropskih državah ravnajo z jeziki. Opaziti je naraščajoči trend k večjezičnosti. Cilj moje diplomske naloge je bil, prepoznati prednosti in pomanjkljivosti večjezičnega odraščanja. Le- te približati bralcu in poskusiti ljudem odvzeti strahove. Hotel sem odkriti, ali obstajajo razlike v večjezičnem odraščanju med različnimi državami. Vse te navedbe, sem izkristaliziral s pomočjo razgovorov in vprašalnikov v štirih državah. Tako naj bi v diplomski nalogi pokazal, kakšne so razlike pri učenju več jezikov v različnih državah. In kakšne možnosti imajo ljudje, ki govorijo več jezikov.
Ključne besede: večjezičnost, globalizacija, večjezično odraščanje, različne države
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1075; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
VEČJEZIČNO IN MEDKULTURNO ZAZNAVANJE UČENCEV NA NIŽJI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE NA DVOJEZIČNEM OBMOČJU SV GORIČKEGA IN SLOVENSKEGA PORABJA
Rok Grkinič, 2012, diplomsko delo

Opis: Medkulturno zavest je najenostavneje in najučinkoviteje podajati skozi vsebine tujejezikovnega pouka, torej ima razvoj večjezičnosti v otroštvu zelo pomembno vlogo. Namen empiričnega dela diplomske naloge je proučiti večjezično in medkulturno zaznavanje učencev na nižji stopnji osnovne šole na dvojezičnem območju SV Goričkega in slovenskega Porabja. Podrobneje me zanimajo znanje, izkušnje in doživetja, interakcija, odnos in stališča ter poznavanje in odnos učencev 1. in 2. triletja OŠ do jezika sosednjih držav. Pri tem preverjam obstoj razlik med slovenskimi in madžarskimi učenci. Rezultati kažejo, da imajo slovenski učenci več znanja in tujejezikovnega znanja o sosednjih državah kot madžarski. Tako slovenski kot madžarski učenci se strinjajo, da ga največ pridobijo v šoli. Madžarski učenci so v primerjavi s slovenskimi učenci pokazali večjo stopnjo odprtosti do tujega, manj predsodkov in stereotipov. Raziskava je prav tako pokazala, da je poznavanje/nepoznavanje jezika ključni faktor pri vzpostavljanju odnosov ter navezovanju stikov s tujci.
Ključne besede: večjezičnost, medkulturnost, znanje, izkušnje, doživetja, interakcija, odnos, stališča, jezik
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 1652; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

6.
Organizacija in okoliščine izvajanja zgodnjega učenja tujih jezikov na osnovnih šolah
Alja Lipavic Oštir, 2010, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, zgodnje učenje, CLIL, integrirani pouk, funkcionalna večjezičnost, izobrazba učiteljic
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 1127; Prenosov: 40
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

7.
ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA S STALIŠČA SLOVENSKIH IN ŠPANSKIH STARŠEV
Kornelija Antolin, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zgodnje učenje tujega jezika s stališča slovenskih in španskih staršev je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del diplomskega dela se posveča razvoju govora pri otroku ter teoretskim pogledom na zgodnje učenje tujega jezika. Zajema tudi opis vpliva starosti in nekaterih drugih dejavnikov na uspešno učenje tujih jezikov ter poglavje o dvo- in večjezičnosti. Temu sledi primerjava učenja tujih jezikov v Sloveniji in Španiji. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati kvantitativne anketne raziskave, ki je bila izvedena med slovenskimi in španskimi starši. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kakšna je samoocena staršev o poznavanju tujih jezikov, njihova stališča o številu jezikov, ki naj jih otrok govori, kdaj je po njihovem mnenju najprimernejši čas za začetek učenja tujih jezikov, kakšna obremenitev je učenje tujih jezikov za otroka, kakšno je njihovo stališče o notranjih in zunanjih dejavnikih ter dvojezični vzgoji, kakšen učitelj je primeren za zgodnje učenje tujega jezika, kako naj to učenje poteka in ocena pomembnosti dejavnikov, ki vplivajo na učenje tujih jezikov. Ugotovili smo, da so španski starši nekoliko bolj naklonjeni zgodnjemu učenju tujih jezikov, predvsem naprednejšim oblikam poučevanja, kot je npr. CLIL.
Ključne besede: zgodnje učenje tujega jezika, stališča slovenskih in španskih staršev, razvoj otroškega govora, dvo- in večjezičnost
Objavljeno: 03.06.2013; Ogledov: 1043; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

8.
NEMŠKI IN SLOVENSKI UČENCI V ŠOLAH NA SLOVENSKEM PROSTORU V 19. STOLETJU
Damir Ištvan, 2014, diplomsko delo

Opis: V 19. stoletju je slovenski prostor spadal v okvir habsburške monarhije. Monarhija je združevala več narodov in imenovali so jo »ječa narodov«. Na začetku stoletja so potekale napoleonske vojne in na slovenskem ozemlju so bile ustanovljene Ilirske province. Po padcu Napoleona se je ozemlje ponovno priključilo habsburški monarhiji. V Evropi se je pričel proces restavracije, v monarhiji pa Metternichov absolutizem in predmarčna doba do revolucionarnega leta 1848. Na ozemlju današnje Slovenije niso živeli le Slovenci, temveč tudi prebivalci drugih narodnosti. Skozi celotno 19. stoletje je potekal boj narodov brez zgodovine, med katerimi so bili tudi Slovenci, ki so se borili za svojo narodno identiteto. Ta je doživela svoj vrhunec leta 1848 s programom "Zedinjena Slovenija". Zavzemanje intelektualcev za slovenščino in slovensko pisano besedo je prihajalo tekom 19. stoletja vse bolj do izraza. Slovensko prebivalstvo, ki je živelo v posameznih deželah, je živelo zraven nemškega in drugega prebivalstva. V vsaki deželi in mestu je bilo razmerje odstotka prebivalstva drugačno. Ob večnacionalnosti prebivalstva je bilo logično, da so bili tudi učenci šol pripadniki različnih narodnosti. Namen diplomske naloge je ugotoviti učenčevo nacionalnost po različnih šolah na slovenskem prostoru iz šolskih kronik in primerjati z zgodovinsko literaturo o sestavi prebivalstva na določenem prostoru oziroma v posamezni deželi ter predstaviti vlogo šole in slovenščine v tem obdobju.
Ključne besede: 19. stoletje, pomlad narodov, slovenščina, šolstvo, etnična struktura učencev, mednacionalni odnosi, večjezičnost
Objavljeno: 16.12.2014; Ogledov: 711; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

9.
Jezikovne spretnosti madžarske manjšine v Sloveniji
Anna Kolláth, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Oddelek za madžarski jezik in književnost Filozofske fakultete Univerze v Mariboru od marca 2011 sodeluje kot partner - z raziskovanjem madžarskega jezika in njegovih govorcev v Sloveniji - v mednarodnem projektu ELDIA (European Language Diversity for All/Evropska jezikovna raznolikost za vse). Mariborska projektna skupina raziskuje jezikovni položaj madžarsko govoreče skupnosti v Sloveniji z različnih vidikov, ki so bili določeni v okviru projekta. Prispevek sestoji iz dveh delov. V prvem, krajšem delu predstavljam interdisciplinarni projekt ELDIA, cilje projekta, obravnavane jezike in nove pristope. V drugem delu analiziram prve pridobljene podatke iz obsežnega korpusa, ki smo ga pridobili z zbiranjem podatkov preko anketiranja in intervjuvanja pripadnikov madžarsko govoreče skupnosti v Sloveniji in pripadnikov večinskega prebivalstva Slovenije. Po predstavitvi osnovnih demografskih podatkov o anketiranih osebah analiziram štiri temeljne jezikovne spretnosti anketirancev v obeh skupinah. Raven določene jezikovne spretnosti za posamezni jezik (materni jezik, drugi jezik, tuji jeziki, materni jezik avtohtonih manjšin v Sloveniji) so anketiranci označili na podlagi samoocenjevanja na petstopenjski lestvici. Analiza rezultatov po jezikih in glede posamezne govorne skupnosti kaže tendence, ki v času ekonomske in socialne globalizacije v večjezičnem in multikulturnem svetu določajo rabo jezikov na najrazličnejših jezikovnih prizoriščih.
Ključne besede: madžarščina, Prekmurje, dvojezičnost, večjezičnost, jezikovne spretnosti, ELIDA
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 253; Prenosov: 15
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

10.
Jezikovno in medkulturno izobraževanje na razredni stopnji osnovne šole
Monika Stramec, Mihaela Brumen, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Članek predstavlja jezikovno ozaveščanje in medkulturno razgledanost na nižji stopnji osnovne šole, ki v zadnjem času spadata, še zlasti v strokovnih krogih, med zelo aktualni temi. V prvem delu članka je opredeljeno jezikovno in medkulturno izobraževanje na nižji stopnji osnovne šole. V drugem delu so prikazani rezultati raziskave, katere osnovni namen je bil proučiti jezikovno in medkulturno ozaveščenost pri učencih razredne stopnje in ugotoviti morebitne razlike med starostnimi skupinami. Rezultati pričujoče raziskave so pokazali, da se otroci na razredni stopnji zanimajo za učenje tujih jezikov, so tudi pozitivno naravnani do tujih kultur in njihovih pripadnikov, a jih pri komunikaciji in druženju z njimi ovira predvsem neznanje jezika in nepoznavanje njihovih kultur. To dejstvo bi se z učinkovito jezikovno politiko in uvajanjem različnih medkulturnih vsebin v nižje razrede osnovne šole dalo spremeniti. S tem bi prihodnjim generacijam omogočili mirno sobivanje v večkulturni družbi.
Ključne besede: večjezičnost, medkulturnost, tuji jeziki, učenje jezikov, razredni pouk, osnovne šole
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 312; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (84,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici