| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OTROCI IMAJO TALENT- KJE SO NJIHOVE PRAVICE?
Maja Skočir, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem v ospredje postavila pojema talent ter pravice otrok. Temeljno načelo Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, kakor tudi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predstavljata načelo koristi otroka in nam nalagata, da je potrebno na vseh področjih, ki zadevajo otroka, posvečati posebno pozornost otrokovi koristi. Preobširnost kršitev človekovih pravic, tako pri nas kot tudi drugod po svetu, posebno kršitev otrokovih pravic je problem, kateremu bom posvetila pozornost. Skozi diplomsko nalogo bom prikazala, da kjub temu, da je bilo na področju otrokovih pravic sprejetih mnogo predpisov, tako na nacionalni, evropski kot tudi na mednarodni ravni, še vedno prihaja do njihovih kršitev. Posebno poglavje bom namenila opredelitvi pojma talent, ki prvotno ni pomenil neke psihološke posebnosti, ampak je predstavljal denarno enoto. Ta okoliščina nakazuje, da pri vprašanju talenta ne gre samo za psihološki, temveč tudi ekonomski problem. V sociologiji se pod pojmom talent vse bolj poudarja pomen socialnega kapitala, kot katalizatorja kapitala človeka, ki šele omogoča realizacijo človeškega in posredno tudi fizičnega kapitala. Na podlagi tega lahko vidimo, da se obravnavanje talenta ne sme omejevati zgolj na psihološki ravni, temveč zahteva tesno sodelovanje psihologije, sociologije in ekonomije. Ločeno poglavje bom namenila socializaciji, tako primarni kot sekundarni. V procesu socializacije se posamezniki naučijo svoje kulture, v obdobju zgodnjega otroštva je pomembnejša primarna socializacija. Ker so v zadnjem času raznovrstni šovi obnoreli svet, v katerih otroci ne izkazujejo samo svoje talente, ampak tudi zmagujejo, sem poskušala prikazati, kako lahko takšna medijska izpostavljanost vpliva na otroka. Ali imajo njihovi starši pravico, da otroka tekom odraščanja medijsko izpostavljajo, hkrati pa sem prikazala tudi različna mnenja ljudi o nastopanju otrok v javnosti. Proti koncu diplomske naloge sem se dotaknila tudi more, ki jo je Natascha Kampusch preživljala kar osem let v milosti in nemilosti svojega ugrabitelja, kakor tudi odmevnih primerov, ko se duhovniki znašajo nad svojimi učenci, ki so bili v preteklosti medijsko odmevni.
Ključne besede: Ključne besede: talent, otrok, socializacija, varuh človekovih pravic, institucionalno varstvo, diskriminacija, oglaševanje, televizijske oddaje, lepotna tekmovanja, zakon o preprečevanju nasilja v družini.
Objavljeno: 03.10.2011; Ogledov: 2444; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (380,64 KB)

3.
PRAVICA DO BREZPLAČNE POMOČI PRI URESNIČEVANJU PACIENTOVIH PRAVIC IN INSTITUT ZASTOPNIKA PACIENTOVIH PRAVIC
Melita Muhič, 2012, diplomsko delo

Opis: Zdravje- pravica vsakega posameznika, je vrednota, ki je najpomembnejša pri večini ljudi, kar je bilo dokazano tudi z raznimi analizami. In najpomembneje, kar pripomore k uspešnemu zdravljenju, so pristni odnosi med samimi pacienti ter zdravstvenimi delavci in sodelavci, na posamezni zdravstveni ravni. Pacientove pravice, kakor tudi dolţnosti, so od uveljavitve Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP), zbrane na enem mestu in dajejo osnovo za njihovo spoštovanje in upoštevanje v vsakdanjem ţivljenju. Svojstven pomen pri varovanju pacientovih pravic ima tudi varuh človekovih pravic, katerega delovanje zajema tudi področje zdravstva. Mestna občina Maribor pa zagotavlja pacientom tudi svojega, specifičnega varuha bolnikovih (pacientovih) pravic. Ureditev pacientovih pravic v Sloveniji se lahko enakovredno primerja tudi z nekaterimi drugimi evropskimi drţavami in Evropsko unijo, kjer so pravice in dolţnosti pacientov ali zbrane v posamičnem zakonu ali v večih, med seboj povezanih zakonih. V ZPacP je ena izmed dvanajstih materialnopravnih in dvema procesnopravnima pravicama, tudi pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic. Ta zajema tudi institut zastopnika pacientovih pravic. To je pravzaprav tudi osrednja tema diplomskega dela. Poudarek je tudi na praktičnem delovanju zastopnikov pacientovih pravic. Kar se tiče postopka z zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic pa je le- ta opredeljen zelo na kratko.
Ključne besede: pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, varuh človekovih pravic, varuh bolnikovih pravic, zastopnik pacientovih pravic
Objavljeno: 15.03.2012; Ogledov: 2395; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

4.
Postopki policije v luči Varuha človekovih pravic : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Sergeja Koren, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali delo policije, predvsem pa, ali varuh človekovih pravic namenja dovolj pozornosti postopkom policije z vidika kršitev človekovih pravic. V uvodnih poglavjih predstavljamo človekove pravice, ki so temeljni del vsake ustavne države, saj oblikujejo razmerja med posameznikom in državo, poseganja v njihove pravice pa morajo biti omejene. Prav v pravice pa lahko posegajo naši represivni organi, kot je policija, ki smo jo v nadaljevanju poglavij podrobneje predstavili. Predstavili smo predvsem organizacijo ter pooblastila policije, uporabo katerih pa oblast dovoljuje le takrat, kadar je (pri)sila neizogibno potrebna pri preprečevanju nevarnosti za življenje, osebno varnost in premoženje ljudi. V nadaljevanem delu naloge namenjamo veliko pozornost varuhu človekovih pravic, saj je njegov položaj vsekakor pomemben dejavnik ustavnega varstva osebne svobode in drugih človekovih pravic. Na podlagi primerjave poročil varuha med leti 2003 – 2011 skušamo ugotoviti, ali število pobud varuha iz leta v leto narašča. V nalogi smo ugotovili, da varuh človekovih pravic namenja veliko pozornosti postopkom policije z vidika kršitev človekovih pravic, predvsem pa, da se morajo policisti v okviru izobraževanja in usposabljanja usposobiti za boljšo prepoznavo dejanskih okoliščin kršitev ter za boljše prepoznavanje pooblastil.
Ključne besede: policija, policijsko delo, človekove pravice, Varuh človekovih pravic, diplomske naloge
Objavljeno: 05.06.2013; Ogledov: 960; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (659,29 KB)

5.
VARSTVO PACIENTOVIH PRAVIC S POUDARKOM NA MEDIACIJI
Urška Mirt, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdravje, pravica vsakega posameznika, je ena izmed najpomembnejših vrednot, saj omogoča in zagotavlja kakovostno življenje in je temeljni vir razvoja vsake družbe. Najpomembnejše, kar pripomore k uspešnemu zdravljenju, so pristni odnosi med samimi pacienti in zdravstvenimi delavci oziroma sodelavci na posamezni zdravstveni ravni. Pacientove pravice in dolžnosti so od uveljavitve Zakona o pacientovih pravicah zbrane na enem mestu in dajejo osnovo za njihovo spoštovanje in upoštevanje v vsakdanjem življenju. Zakon o pacientovih pravicah predvideva dvostopenjski postopek reševanja sporov, ki je jasen in enostaven. Prva stopnja obravnave se izvede pri izvajalcu zdravstvenih storitev. V primeru, da stranki v postopku na prvi stopnji ne prideta do ustrezne rešitve spora, se zadeva preda v obravnavo Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic, kjer je za rešitev spora predvideno več možnosti. Mednje sodi tudi izvensodna poravnava v obliki mediacije. Mediacija je postopek, v katerem tretja, nevtralna oseba (mediator) strankama, ki v tem postopku sodelujeta prostovoljno, pomaga poiskati mirno rešitev spora. Evropski kodeks etičnih načel za mediatorje vsebuje najpomembnejša načela za uspešnost in razvoj ter zaupanje v mediacijo. Pomembno vlogo na področju varovanja pacientovih pravic ima tudi Varuh človekovih pravic. Potrebe po mirnem reševanju sporov v zdravstvu naraščajo, zato sta se vodstvi Zdravstvenega doma Maribor in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor odločili, da ustanovita skupno mediacijsko pisarno.
Ključne besede: pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, Komisija RS za varstvo pacientovih pravic, mediacija, Evropski kodeks etičnih načel za mediatorje, varuh človekovih pravic, mediacijska pisarna.
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 828; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (812,27 KB)

6.
ZASTOPNIKI PACIENTOVIH PRAVIC
Sabina Hovnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Ob sprejetju Zakona o pacientovih pravicah se je začela uveljavljati pravica do brezplačne pomoči pri uresničevanju pacientovih pravic, ki se izvaja preko zastopnikov pacientovih pravic. V Sloveniji imamo trinajst zastopnikov, ki delujejo na območnih izpostavah Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Svoje delo opravljajo nepoklicno. Pri svojem delu so neodvisni in samostojni, ravnajo častno, pošteno in dobronamerno. Naloga zastopnika je, da pacientu prisluhne in mu poda strokovno mnenje, ali je bila njegova pravica kršena ali ne. Zastopnik mora pacientu tudi razložiti, na kakšen način lahko uveljavlja svoje pravice. Pacientu na primeren način svetuje o vsebini pravic, daje konkretne usmeritve za uveljavljanje pravic in skrbi za promocijo pacientovih pravic. Nudi mu pomoč pri vlaganju pravnih sredstev po Zakonu o pacientovih pravicah. Večinoma se pacienti nanje obračajo preko telefona ali elektronske pošte. Če zastopnik po opisu domnevne kršitve presodi, da gre za kršitev pacientove pravice, začne z neformalnim postopkom. Večina primerov se konča že na tej stopnji. Če ne najde rešitve, se postopek nadaljuje s prvo obravnavo. Če tudi tu ni rešitve, pa gre postopek pred Komisijo na Ministrstvu za zdravje. Poleg zastopnika pacientovih pravic za pacientove pravice skrbi tudi lokalni varuh bolnikovih pravic, ustanovljen v Mestni občini Maribor, kjer deluje že od leta 2002.
Ključne besede: Zakon o pacientovih pravicah, pacient, zastopniki pacientovih pravic, varuh človekovih pravic, mediacija.
Objavljeno: 17.12.2014; Ogledov: 1264; Prenosov: 543
.pdf Celotno besedilo (5,46 MB)

7.
ANALIZA DELA VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC NA PODROČJU VAROVANJA OTROKOVIH PRAVIC OD LETA 2010 DO 2014
Zlatka Puklavec Banjanin, 2016, diplomsko delo

Opis: O otrocih radi govorimo, da predstavljajo našo bodočnost. Zaradi svoje fizične in psihične nedozorelosti spadajo v ranljivo skupino, ki ji je namenjena še prav posebna pozornost. Pravice otrok so skozi zgodovino pridobivale na pomenu in s sprejetjem Konvencije o otrokovih pravicah leta 1989 je otrok postal samostojni nosilec pravic. Slovenska ustava določa, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Družina je priznana kot osnovna celica družbe, primarno pravico in dolžnost, skrbeti za svoje otroke, imajo starši. V primeru, da starši za svoje otroke ne poskrbijo, to vlogo prevzame država. V slovenskem prostoru so na področju predstavljanja in uresničevanja otrokovih pravic zelo dejavne civilnodružbene organizacije, osrednja institucija za varstvo otrokovih pravic pa je Varuh človekovih pravic RS. V Sloveniji je leta 1994 začel veljati Zakon o varuhu človekovih pravic. Nimamo posebnega varuha otrokovih pravic, je pa bila leta 2001 v okviru strokovne službe Varuha človekovih pravic RS oblikovana posebna skupina za področje otrokovih pravic, pozneje je bil imenovan tudi varuhov namestnik za področje otrokovih pravic in socialnega varstva. Varuh človekovih pravic RS o svojem delu poroča z rednimi letnimi poročili in posebno poglavje o varstvu otrokovih pravic predstavlja vedno večji del varuhovega letnega poročila. Prizadeva si za večjo prepoznavnost med mladimi in v ta namen organizira različne aktivnosti, obiskuje šole, sodeluje na otroških parlamentih, okroglih mizah in podobnih dogodkih. Veliko dela na promociji otrokovih pravic, sodeluje z nevladnimi organizacijami v Sloveniji ter na mednarodni ravni. Prizadeva si za vzpostavitev ustrezne zakonske podlage, da bo dolžnost vseh, da se otroku prisluhne in se ga obravnava kot samostojnega nosilca pravic. To je še posebej pomembno v primerih, ko starši ne zmorejo ali ne morejo sodelovati v otrokovo korist. V ta namen se pri Varuhu človekovih pravic RS izvaja pilotni projekt Zagovornik – glas otroka. Iz Varuhovih letnih poročil je razvidno, da so se ukvarjali s kršitvami vseh pravic, ki jih določa Konvencija o otrokovih pravicah, največ pa s pravicami otrok v okviru družine, še posebej s pravico vzdrževanja stikov in neposredne zveze z obema staršema. Njegovo mnenje je, da je delo v zvezi z otrokovimi pravicami strokovno poglobil, kar ugotavlja tudi v rednih stikih z ombudsmani v tujini. Svoja mnenja in priporočila o zadevah, ki jih obravnava, podaja s podprtimi argumenti. Ocenil je, da niso uspeli primerno obdelati, kljub vsem prizadevanjem, področja sodelovanja otrok, ki ga določata 12. in 13. člen Konvencije o otrokovih pravicah. Večkrat je podal svojo oceno, da so otrokove pravice, ki jih določa Konvencija o otrokovih pravicah, v Sloveniji zagotovljene na zadovoljivi ravni in obenem opozoril, da to ne pomeni, da te ravni ni mogoče izboljšati. V svojih letnih poročilih nenehno opozarja na pogosto brezbrižnost organov, ki odločajo o otrokovih pravicah. V diplomskem delu sta postavljeni dve tezi: »V Republiki Sloveniji Varuh človekovih pravic s svojim delovanjem veliko prispeva k izboljšanju in zagotavljanju otrokovih pravic« in »število odprtih zadev na področju varstva otrokovih pravic pri Varuhu človekovih pravic narašča predvsem zaradi večje osveščenosti o otrokovih pravicah, ne pa zaradi večjega števila kršitev.« Menim, da glede na analizo varuhovega dela v letih 2010 – 2014 postavljenima tezama lahko popolnoma pritrdim.
Ključne besede: varstvo otrokovih pravic, varuh človekovih pravic, zgodovina otrokovih pravic, projekt Zagovornik – glas otroka, mednarodna zaščita otrokovih pravic
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 879; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

8.
Institucija varuha človekovih pravic na ravni EU in v RS
Simona Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava institucijo ombudsmana tako z vidika mednarodnopravne ureditve kot tudi z vidika ureditve v Republiki Sloveniji. Danes je na splošno sprejeta modrost, da je institucija ombudsmana ključna institucija za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Je eden izmed najpomembnejših civilizacijskih dosežkov. To je razvidno tudi iz tega, da je dobila svoje mesto v ustavnih redih skoraj vseh demokratičnih držav. Eden od korakov k demokraciji v naši družbi je bila uvedba te institucije v naš pravni sistem, v Ustavo RS. Institucija ombudsmana je pokazala v vseh državah zelo dobre rezultate. Ombudsman je namreč samo dopolnilno, neformalno sredstvo za nadzor nad delom upravnih organov. V deželah, ki so sprejele to institucijo poznajo tudi druga, pravna sredstva oziroma sisteme varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prav glavne značilnosti ombudsmana so tiste, ki ga ločijo od vseh ostalih sistemov varstva pravic posameznikov. To so zlasti njegova neodvisnost od izvršilne veje oblasti, neformalni in enostavni postopki, široke pravne pristojnosti ter dostop do vseh informacij, tudi do dokumentov zaupne narave. Njegov uspeh in ugled sta odvisna predvsem od njegovega strokovnega ugleda in njegove sposobnosti komuniciranja z javnostjo. Ombudsman je in naj ostane zanesljiv, neodvisen, avtoritativen dejavnik v vsakdanjem življenju, ki ljudem vsak dan in kadarkoli zagotavlja, da konkretne kršitve njihovih človekovih pravic ne bodo neopažene, prezrte ali pozabljene. Pomembno je namreč, da se napake, kadar se pojavijo, priznajo in, če je le mogoče popravijo. Hitro opravičilo je včasih edino, kar pritožnik pričakuje.
Ključne besede: institucija, ombudsman, človekove pravice in temeljne svoboščine, Varuh človekovih pravic RS, Evropski ombudsman
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 591; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici