| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Kolektivno pravno varstvo na ravni Evropske unije
Tamara Vinter, 2021, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrske naloge je predstaviti področje kolektivnega pravnega varstva potrošnikov na ravni EU ter si odgovoriti na vprašanja, ki omogočajo njegovo razumevanje. Kolektivna pravna sredstva so procesni mehanizmi na podlagi katerih je zaradi ekonomičnosti postopka in/ali učinkovitosti izvrševanja mogoče več podobnih pravnih zahtevkov združiti v eno samo tožbo. Pojavljajo se v obliki opustitvene tožbe s katero se zahteva ustavitev oz. prepoved nezakonitega dejanja, ali odškodninske tožbe, katere cilj je pridobiti nadomestilo za utrpljeno škodo. V obeh oblikah tožb gre za civilni postopek, ki se odvija med osebami zasebnega prava, ne glede na to, da je ena izmed strank »kolektiv« oz. skupina tožnikov. Do nedavno so kolektivna pravna sredstva na ravni EU bila urejana v Direktivi 2009/22/ES, ki je urejala le opustitvene tožbe, možnost vložitve kolektivnih odškodninskih tožb pa je uvedena z novo Direktivo 2020/1828, ki je zapolnila to dolgoletno pravno praznino. Magistrska naloga ugotavlja, da se je ureditev področja kolektivnega pravnega varstva potrošnikov na ravni EU po sprejetju Direktive 2020/1828 bistveno izboljšala. Oškodovanim potrošnikom je omogočen lažji dostop do ustreznih pravnih sredstev, hkrati pa so se sodišča oz. upravni organi razbremenili velikega števila ločenih tožb, kar prispeva k boljšemu izvrševanju prava na sploh. Eden izmed pomembnejših ciljev nove ureditve je doseči transparentnost in enako obravnavo vseh zastopniških organov držav članic ter potrošnikov s pomočjo uvedbe različnih pravnih varovalk pred zlorabami postopka, kar se je vsaj na teoretični ravni tudi doseglo. Kot je ugotovljeno v magistrski nalogi je podoben namen zasledovalo tudi Priporočilo Komisije z dne 11. Junija 2013, ki je zaradi svoje nezavezujoče narave imelo zelo omejen učinek na pravne ureditve držav članic. Kljub temu pa je s svojimi načeli in priporočili državam članicam postavila smernice kako urediti obravnavano področje in zagotovila dober pravni temelj za sprejetje nove direktive.
Ključne besede: kolektivno pravno varstvo potrošnikov, Direktiva (EU) 2020/1828, kolektivni interesi, zastopniški organ, Nov dogovor za potrošnike, Priporočilo Komisije z dne 11. junija 2013, Dieselgate primer, Direktiva 2009/22/ES
Objavljeno: 28.09.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (981,02 KB)

2.
Problematika piramidnih sistemov in mrežnega marketinga z vidika prava varstva potrošnikov
Urban Kralj, 2020, magistrsko delo

Opis: Problematika piramidnih sistemov in mrežnega marketinga je še zmeraj aktualna, kar se kaže v številnih odmevnih zadevah, ki pretresajo svetovni ter evropski trg v zadnjem desetletju. Kljub sprejemu zakonodaje na področju varstva potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami na ozemlju Evropske unije in kljub dejstvu, da so piramidni sistemi del tako imenovane črne liste praks, ki so v vseh okoliščinah prepovedane, sam zakonodajni okvir ne daje jasne definicije le-teh in posledično v praksi povzroča deljena mnenja, ali gre v posameznih zadevah za sporno obliko mrežnega marketinga ali ne. Sodišče Evropske unije je v dveh pomembnih zadevah, 4finance in Lucky 4 All razložilo in dopolnilo definicijo piramidnih sistemov, ni pa se opredelilo glede vprašanja, ali udeleženci piramidnih sistemov, ki aktivno prodajajo izdelke, štejejo za potrošnike in posledično uživajo pravno varstvo. Trenutno pravna teorija zastopa stališče, da je pomemben trenutek pristopa v piramidni sistem. Tudi če praksa ne ustreza definiciji iz t.i. črne liste, pa to še ne pomeni, da je dopustna. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah vsebuje še abstraktnejše določbe generalne klavzule in določbe o zavajajočih in agresivnih poslovnih praksah, ki tako širijo obseg prepovedi. Ob nepoštenih poslovnih praksah se pojavi tudi vprašanje pravnih posledic in morebitne neveljavnosti takšnega posla. Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah področja ne ureja in to prepušča splošnim pravilom obligacijskega prava, po katerih sta, ob izpolnjenih ustreznih predpostavkah, možni tako izpodbojnost posla kot tudi odškodninska odgovornost. Kljub temu pa Direktiva 2019/2161 o spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in direktiv 98/6/ES, 2005/29/ES ter 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta zaradi boljšega izvrševanja in posodobitve pravil Unije o varstvu potrošnikov na področje varstva potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami uvaja določbe o individualnem pravnem varstvu.
Ključne besede: piramidni sistemi, mrežni marketing, varstvo potrošnikov, nepoštene poslovne prakse, civilnopravne posledice, napake volje, veljavnost pravnega posla, kolektivne tožbe.
Objavljeno: 13.01.2021; Ogledov: 273; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (409,51 KB)

3.
Zakonodaja EU na področju nadzora nad varnostjo živil
Nastja Novak, 2020, diplomsko delo

Opis: Uradni nadzori na področju varnosti živil so ena izmed strategij za preverjanje skladnosti izvedbe dejavnosti s predpisano zakonodajo na evropski in nacionalni ravni. Skozi zgodovino Evropske unije so se pojavljale posamezne situacije, ki so opozarjale na pomanjkljivosti praktičnih preverjanj glede ustreznosti hrane, torej zagotavljanje človekovemu zdravju neškodljive hrane. Zaradi takšnih primerov so se sprejeli zakonodajni akti, ki so zajemali še večje področje za zagotovitev varnih živil. Poleg tega so se ustanovile razne agencije, ki s svojim delom (t. j. analizami, zbiranjem informacij ipd.) vidno prispevajo k zagotavljanju varnosti živil. V prvem delu diplomskega projekta je kot uvod za predstavitev evropske in nacionalne zakonodaje za uradni nadzor nad varnostjo živil predstavljeno področje enotnega trga, politika varnosti potrošnikov in politika varnosti živil. Predstavljeni so tudi pristojni organi, ki prispevajo k učinkovitejšemu delovanju nadzora nad živili, in sicer Evropska agencija za varnost hrane, Generalni direktorat za varno in zdravo hrano (Directorate-General for Health and Food Safety), Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Posamezne objave o neustreznosti posameznih živil so nujne s strani pristojnih organov in se objavljajo na uradnih spletnih straneh. V Sloveniji so se v zadnjih nekaj letih v medijih pogosto pojavljale novice o neustreznosti živil, kar je povzročilo kar nekaj kritik na delovanje pristojnih organov glede samega nadzora na tem področju. Glede na to smo želeli v diplomskem projektu predstaviti konkreten primer izvedbe postopka inšpekcijskega nadzora, ki poteka na nacionalni ravni. Ta je predstavljen in opisan v empiričnem delu. Gre za primer inšpekcijskega nadzora, ki je potekal v mesnici in je bil izveden v okviru Območnega urada Murska Sobota – Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varnost živil. Na predstavljenem primeru je obrazložen sam potek inšpekcijskega pregleda obrata ter zakonodaja, ki je bila pri tem upoštevana.
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, zakonodaja živil EU, UVHVVR, politika varnosti živil, varstvo potrošnikov
Objavljeno: 19.10.2020; Ogledov: 295; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

4.
Civilnopravni vidiki nepoštenih poslovnih praks pri sklepanju pravnih poslov
Urban Kralj, 2018, diplomsko delo

Opis: Nepoštene poslovne prakse so del potrošniškega prava, ki je v zadnjem obdobju, predvsem znotraj Evropske unije, doživel velik razvoj. Ker se je evropski zakonodajalec zavedel pomembnosti varstva potrošnikov, je njihove pravice podrobno uredil z mnogimi pravnimi akti, ki so tudi poenotili pravila znotraj držav članic. Enako velja za področje nepoštenih poslovnih praks, kjer imamo detajlna pravila, ki določajo, katera dejanja vse so tako prepovedana. Kljub temu pa se pojavlja vprašanje, kako je s sklenitvijo in veljavnostjo pravnega posla v primerih, ko je tak pravni posel obremenjen z nepošteno poslovno prakso, saj tako Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah kot tudi nacionalni Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami tega ne določata. V diplomskem delu najprej predstavim nepoštene poslovne prakse, v nadaljevanju pa civilnopravne vidike le-teh, v okviru tega pa tudi posledice pravnih poslov, sklenjenih ob ravnanju, ki šteje za nepošteno poslovno prakso. Predstavljena je tudi relevantna sodna praksa.
Ključne besede: nepoštena poslovna praksa, varstvo potrošnikov, sklepanje pravnih poslov, civilnopravne posledice, napake volje, veljavnost pravnega posla.
Objavljeno: 09.07.2018; Ogledov: 847; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (299,04 KB)

5.
Varstvo uporabnikov javnih dobrin
Sabina Zore, 2018, magistrsko delo

Opis: Na ravni EU ne obstaja enotni pravni predpis, ki bi urejal splošni pravni okvir izvajanja dejavnosti javnih služb. Namesto krovne direktive je Evropska komisija predhodno pripravila Green paper on services of general interest, v katerem razpravlja o prednostih in problemih splošnega pravnega okvirja. Razmejitev med regulatorno pristojnostjo EU in držav članic je odvisna od narave dejavnosti, torej ali gre za gospodarsko ali negospodarsko dejavnost. EU ima pristojnost za normativno urejanje storitev z gospodarsko naravo. Glede na regulatorno pristojnost EU lahko storitve javnih služb v tri skupine: storitve gospodarskih javnih služb, ki jih izvajajo, na infrastrukturo vezane industrije, za katere je bilo sprejetih veliko predpisov s strani EU, druge storitve gospodarskih javnih služb, kot so ravnanje s komunalnimi odpadki, oskrba s pitno vodo, RTV- oddajanje so predmet notranje nacionalne ureditve. Za storitve negospodarskih javnih služb in storitve javnih služb, ki nimajo vpliva na trgovanje med državami članicami se ne uporabljajo posebna pravila EU, pravila o enotnem trgu in konkurenčna pravila. V sektorskih predpisih je določeno varstvo uporabnikov javni dobrin, kot pomembna obveznost javne službe v EU. V slovenski ureditvi predstavlja temelj varstva uporabnikov javnih dobrin Zakon o varstvu potrošnikov /ZVPot/, ki zraven splošnih določil, ki veljajo za vse dejavnosti vsebuje tudi posebna določila, ki nudijo potrošnikom posebno varstvo npr. opominjanje potrošnikov, ki so v zamudi s plačili. Varstvo potrošnikov se v Republiki Sloveniji zagotavlja v okviru Sektorja za varstvo potrošnikov in konkurence, potrošniških organizacij ter Tržnega inšpektorata, ki izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem Zakona o varstvu potrošnikov. Potrošniške organizacije izvajajo dejavnosti, kot so ozaveščanje, informiranje, izobraževanje, svetovanje potrošnikom. Država lahko zagotovi spoštovanje pravic uporabnikov javnih dobrin z različnimi instrumenti. V slovenski ureditvi sta uveljavljena institucionalno varstvo uporabnikov javnih dobrin in kontrahirna dolžnost izvajalca dejavnosti javne službe, ki prav tako spadata med posebne oblike varstva. 14. člen Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ določa, da morajo država in lokalne skupnosti ustanoviti posebna telesa za varstvo uporabnikov javnih dobrin, sestavljena iz njihovih predstavnikov. V skladu z Zakonom o zavodih /ZZ/ sestavljajo svet zavoda ob predstavnikih uporabnika tudi predstavniki ustanovitelja in predstavniki delavcev, kar predstavlja tripartitno oz. po Zakonu o lekarniški dejavnosti štiripartitno sestavo sveta zavoda. Kontrahirna dolžnost pomeni, da so v primerih obveznih javnih služb, uporabniki javnih dobrin in izvajalci dejavnosti javne službe dolžni skleniti pogodbeno razmerje o zagotavljanju javne dobrine. Za področje varstva uporabnikov javnih dobrin je pomembna tudi odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri izvajanju javne službe, bodisi zaradi protipravnega ravnanja zaposlenih ali zaradi uporabe proizvoda, ki je predmet javne službe.
Ključne besede: varstvo potrošnikov, potrošniško pravo, javne službe, javne službe v EU, regulativna pristojnost, kontrahirna dolžnost, obvezna sklenitev pogodbe, institucionalno varstvo, tripartitna/ štiripartitna sestava sveta zavoda, odškodninska odgovornost izvajalca javne službe
Objavljeno: 25.05.2018; Ogledov: 830; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
VARSTVO POTROŠNIKOV PRI SKLEPANJU KREDITNIH POGODB
Tadeja Rituper, 2016, diplomsko delo

Opis: Danes so krediti nekaj povsem običajnega in predstavljajo sestavni del našega življenja. Skorajda ni posameznika, ki ne bi na neki točki svojega življenja razmišljal o najemu kredita. Največkrat se to zgodi v dobi osamosvajanja, ko posameznik na primer kupuje avtomobil, stanovanje ali morda načrtuje gradnjo hiše. S pomočjo kredita tako lažje pridobi dobrine, ki si jih sicer ne bi mogel privoščiti. Preden pa se posameznik odloči za najem kredita in sklene kreditno pogodbo, je ključnega pomena, da se karseda najbolje informira o samem kreditu in v primeru, da se zanj tudi odloči, to odločitev sprejme premišljeno in previdno. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da postane odplačevanje kredita resen problem. V pričujočem delu diplomskega projekta obravnavamo opisano problematiko predvsem z vidika varstva potrošnikov pri sklepanju kreditnih pogodb. V diplomskem projektu tako najprej na osnovi teorije predstavljamo definicije kredita in kreditne pogodbe ter potrošnika in njegovega varstva. V nalogi predstavljamo tudi tveganja, ki se pojavljajo pri najemanju kredita in zakonodajo na področju potrošniških kreditov. Nazadnje pa v nalogi obravnavamo varstvo potrošnikov še na primerih kreditov v švicarskih frankih, ki so v preteklem letu v Sloveniji in tujini povzročili pravo zmešnjavo in spravili na rob obupa mnoge kreditojemalce.
Ključne besede: kredit, kreditna pogodba, valutno tveganje, varstvo potrošnikov
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 838; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (718,55 KB)

7.
Značilnosti spletnega trgovanja s poudarkom na pravnem vidiku
Andreja Stopar, 2017, magistrsko delo

Opis: Spletna trgovina je v sodobnem gospodarstvu vse bolj razširjena oblika poslovanja in boj spletnih trgovcev za prevlado na spletu postaja vse ostrejši. Glede na hitro rast spletnega trgovanja v Evropi in tudi v Sloveniji, je nujno, da pravo regulira tudi to dejavnost. Velja namreč, da tam, kjer so ljudje, tam je pravo. Prav zaradi tega v zadnjih letih opažamo vse večjo regulacijo spletnih trgovin in njihovega delovanja. Največ pravnih pravil obravnava zaščita potrošnikov. Tukaj se največ sprememb dogaja tako v slovenski zakonodaji kot tudi v evropski. Spletni trgovec mora upoštevati tudi pravila Zakona o elektronskem poslovanju na trgu. Če na spletnem mestu zbira osebne podatke kupcev in obiskovalcev, mora imeti sistem, ki ustreza Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Uporaba grafičnih elementov in fotografij na spletnem mestu poleg tega zahteva še ustrezno pogodbo po avtorskem pravu. Splošni pogoji in pogodbe, ki jih sklepa s kupci dobavitelji itd. so podvržene določbam Obligacijskega zakonika. Namen magistrskega dela je opredeliti vse pravne podlage, ki jih moramo ob delovanju spletne trgovine upoštevati. Magistrska naloga je lahko v pomoč vsem, ki bi se radi lotili spletnega trgovanja in se v obilici zakonadaje ne znajdejo. Ta magistrska naloga jim ponuja združeno vso zakonodajo na enem mestu.
Ključne besede: splet, spletno trgovanje, spletna trgovina, pravne podlage, sodna praksa, varstvo potrošnikov
Objavljeno: 13.03.2017; Ogledov: 1014; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

8.
PRIMERJAVA SKUPINSKEGA UVELJAVLJANJA ZAHTEVKOV NA PODROČJU ANTITRUSTA V SLOVENIJI IN ZDRUŽENEM KRALJESTVU
Nataša Mlakar, 2016, diplomsko delo

Opis: Področje skupinskega uveljavljanja zahtevkov je pomembno z vidika varstva pravic kolektivnih interesov potrošnikov, saj jim je na ta način omogočeno varstvo njihovih pravic, ki jih drugače posamezno ne bi mogli doseči. Antitrust poleg tega, da prizadene konkurenco na notranjem trgu Evropske unije, povzroča škodo tudi potrošnikom. Posamezniku sicer povzroči majhno škodo, na koncu pa seštevek vseh posameznih škod predstavlja velik dobiček določenim gospodarskim subjektom. Skupinska tožba je tožba, ki jo več posameznikov naperi zoper enega ali več tožencev kot eno tožbo. Skupinsko tožbo pravno ureja Direktiva 2009/22/ES in Zakon o varstvu potrošnikov. Za področje zasebnega uveljavljanja konkurenčnega prava Evropske unije je pomembna Uredba št. 1/2003, ki omogoča posameznikom sklicevanje na protimonopolna pravila pred nacionalnimi sodišči. Vsebina diplomskega dela je osredotočena predvsem na področje skupinske tožbe, ki predstavlja odgovornost za posledice protimonopolnih ravnanj gospodarskih subjektov. Zaradi kršitev konkurenčnega prava je pomembna tudi Direktiva 2014/104/EU, ki ureja nacionalne ureditve odškodninskih tožb. Cilj Direktive je vzpostavitev učinkovitega sistema izvajanja kršitev konkurenčnega prava v zasebnem interesu.
Ključne besede: zloraba prevladujočega položaja, skupinsko uveljavljanje zahtevkov, kolektivna odškodninska tožba, skupinska tožba, varstvo potrošnikov, Direktiva 2009/22/ES, Direktiva 2014/104/EU, Uredba št.1/2003, notranji trg EU.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 988; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (800,57 KB)

9.
Poslovna etika v trgovskem podjetju AFP d.o.o. na lokaciji Celje
Mirjana Lazarevič, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Podjetja, ki želijo biti uspešna na dolgi rok, se morajo zavedati pomena poslovne etike. Ta pa je definirana kot pošten odnos do potrošnikov, dobaviteljev in drugih udeležencev na trgu. Predmet magistrskega dela je etika poslovanja z vidika potrošnika. Zanimalo nas je, kako potrošniki vidijo etično ravnanje prodajalca. Magistrsko delo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo najprej definirali etiko, potem pa natančneje opredelili še poslovno etiko. Opisali smo proces osebne prodaje, v zadnjem poglavju pa smo prikazali etiko v osebni prodaji. Tu smo predstavili Evropski kodeks ravnanja v odnosu do potrošnikov na področju direktne prodaje in opisali varstvo potrošnikov. V empiričnem delu smo na podlagi teoretičnih izhodišč pripravili anketni vprašalnik zaprtega tipa. Ciljna skupina v anketnem vprašalniku so bili potrošniki podjetja AFP, d. o. o., na lokaciji Celje v obdobju od 25. 4. do 8. 5. 2016. Proučevano podjetje AFP, d.o.o., je bilo ustanovljeno leta 1990 in se ponaša s 40 let družinske tradicije podjetništva v tekstilni panogi. Maloprodajna mreža vključuje 12 lastnih prodajnih enot po Sloveniji, med katerimi je tudi proučevana poslovalnica v Celju.
Ključne besede: poslovna etika, osebna prodaja, prodajno osebje, kupec, potrošnik, varstvo potrošnikov, etični kodeks
Objavljeno: 16.11.2016; Ogledov: 916; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (757,92 KB)

10.
Zahteve EU glede varstva potrošnikov in ranljivih odjemalcev na področju notranjega energetskega trga
Neli Žagar, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bo predstavljena ureditev varstva potrošnikov in varstva ranljivih odjemalcev na področju notranjega energetskega trga, ki ga gospodinjskim odjemalcem in ranljivim odjemalcem zagotavljata zakonodaja EU in Energetski zakon. Naloga je namenjena prikazu pravne ureditve tako na nivoju EU kot tudi v Republiki Sloveniji. Potrošniki na notranjem energetskem trgu zaradi pomanjkanja znanja in informacij sodijo med najšibkejše udeležence na tem trgu in zato potrebujejo posebno varstvo. Varstvo potrošnikov se nenehno razvija in spreminja, saj potrošnik nima vseh relevantnih informacij, težko sledi spremembam, ni vedno dovolj seznanjen s svojimi pravicami in obveznostmi in jih zato tudi ne more ali ne more dovolj učinkovito uveljavljati. Po vstopu Slovenije v EU je slovenski potrošnik postal tudi udeleženec notranjega trga EU, ki obsega območje brez notranjih meja. Danes je za varstvo potrošnikov v Evropi značilna pristojnost EU, ki s svojo pravno ureditvijo (predvsem direktivami in uredbami) postopoma spreminja nacionalno zakonodajo. Direktive pa pravic potrošnikov ne urejajo celovito, temveč urejajo le posamezna področja, ki so bolj ali manj izpostavljena in urejajo razmerja med podjetji in potrošniki. Evropa si prizadeva zagotoviti trajnostno, zanesljivo in cenovno ugodno oziroma potrošnikom dostopno energijo za vse odjemalce v EU. Te dolgoročne cilje pa je mogoče doseči s tesnejšo povezavo celotne EU, saj odločitve ene države članice lahko vplivajo na vse potrošnike v EU. EU v primerjavi s preteklimi obdobji posveča zelo veliko pozornost prav varstvu, varuje ranljive skupine odjemalcev, krepi moč in neodvisnost nacionalnih regulativnih organov, ki imajo tudi pooblastila, da kršitelje ustrezno sankcionirajo ter uvajajo jasne in predvsem potrošnikom razumljive račune.
Ključne besede: potrošnik, varstvo potrošnikov, ranljivi odjemalec, notranji energetski trg, energetsko pravo, električna energija, zemeljski plin, spori, Direktiva 2009/73/ES, Direktiva 2009/72/ES, varstvo potrošnikov v EU, Direktiva 2011/83/EU
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 871; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici