| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 155
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Revizija skladnosti varstva osebnih podatkov z GDPR in ZVOP-2 : magistrsko delo
Lidija Vincekovič, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo predstavili evropsko in slovensko zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov, vključno z ZVOP-2, ki je začel veljati 26. 1. 2023. Pregledali smo mednarodne standarde in okvirje, ki naslavljajo področje varovanja osebnih podatkov, ter podrobneje opisali relevantne standarde ISO, okvir zasebnosti NIST in COBIT 5. Predstavili smo revizijski program organizacije ISACA glede skladnosti z določbami GDPR, ga dopolnili z zahtevami ZVOP-2 ter z njim izvedli revizijo skladnosti varstva osebnih podatkov v eni od slovenskih organizacij. Dopolnjen revizijski program se je izkazal kot učinkovito orodje za preverjanje skladnosti z GDPR in ZVOP-2, saj smo odkrili kar nekaj neskladnosti.
Ključne besede: GDPR, ZVOP-2, varstvo osebnih podatkov, revizija
Objavljeno v DKUM: 01.03.2024; Ogledov: 192; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

2.
Zagotavljanje varnih delovnih razmer v času izbruha bolezni covid-19
Tim Zupan, 2022, magistrsko delo

Opis: Zagotavljanje varnih delovnih razmer spada med eno temeljnih in najpomembnejših pravic in obveznosti, ki jih morata spoštovati tako delavec, kot tudi delodajalec. Z izbruhom SARS-CoV-2 oziroma COVID-19, je kot nalezljiva bolezen svetovnih razsežnosti pomembno zaznamovala ne zgolj družbene odnose, temveč tudi področje zagotavljanja varnih in zdravih delovnih razmer. Vzporedno s prvo razglašeno epidemijo COVID-19, je Republika Slovenija začela sprejemati tudi interventno zakonodajo za čim hitrejšo preprečitev in omejitev širjenja omenjene bolezni in odloke, ki so področno urejali posamezne preventivne ukrepe. Za preprečitev širjenja COVID-19 so delodajalci bili dolžni reorganizirati delovni proces, na novo analizirati oceno tveganja in le-to prilagoditi specifikam COVID-19. Poleg interventne zakonodaje, so tudi Odloki Vlade Republike Slovenije zapovedovali minimalne standarde za preprečevanje in širjenja COVID-19. Kljub izrednim razmeram, ki so vladale v času najvišje stopnje okuženosti oseb s COVID-19, stopnji umrljivosti in zasedenosti bolnišničnih kapacitet, to ne pomeni, da je s sprejemom interventne zakonodaje in sprejetimi odloki prenehala veljati veljavna nacionalna zakonodaja kot tudi dokumenti Organizacije združenih narodov, Mednarodne organizacije dela, Sveta Evrope in Evropske unije, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Zakonodaja sprejeta v času izrednih razmer ima zgolj možnost korigirati veljavno zakonodajo in jo prilagajati izrednim razmeram, vse z namenom čim večje omejitve razširjanja COVID-19. Spoštovanje prilagojenega delovnega procesa so morali sprejeti tudi delavci. Interventna zakonodaja je v dvoletnem obdobju spremenila navade delavcev, ki so morali sprejeti nošenje obveznih zaščitnih mask, držati zaščitno razdaljo pri opravljanju svojega dela, omogočiti dostop in obdelavo posebno občutljivih osebnih podatkov, do katerih je dostopal delodajalec z uveljavitvijo obveznosti izpolnjevanja pogoja testiranja, prebolevnosti in cepljenja. Zagotavljanje varnosti v času COVID-19 je pripeljalo do tega, da so se delodajalci na delovnih mestih kjer je to mogoče, enostransko odrejali opravljanje dela na domu, sklicujoč se na 169. člen Zakona o delovnih razmerjih. Omenjeni člen dopušča možnost spremembo opravljanja kraja dela zgolj v primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ter v primeru naravnih in drugih nesreč oz. okoliščin.
Ključne besede: varne delovne razmere, COVID-19, zaščitni ukrepi, delo na domu, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 473; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

3.
Implementacija GDPR v organizacijo : študija primera izvajalca
Kristina Pavli, 2022, magistrsko delo

Opis: Nesprejetje novega nacionalnega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) na izpolnjevanje zakonskih skladnosti v organizacijah vpliva negativno. Onemogoča polno uveljavljanje Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR), urejanje določenih področij v luči obstoječega zakona ZVOP-1 je nepregledno, določene določbe pa je nujno v celoti nadomestiti s posodobitvami upoštevajoč GDPR. Oteženo je tudi delo nadzornega organa, tj. Informacijskega pooblaščenca Republike Slovenije (IP). Težave imajo tudi izvajalci implementacije GDPR v organizacijah, kar se ugotavlja preko študije primera izvajalca v tem delu. Med ključna področja in poudarke področja varstva osebnih podatkov pri implementaciji se uvrščajo vgrajeno in privzeto varstvo podatkov, načela in pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, veljavna privolitev, transparentnost obdelave z zagotavljanjem informacij do osebnih podatkov (za posameznike), izvajanje pravic posameznikov, pogodbe o pogodbeni obdelavi osebnih podatkov, evidenca dejavnosti obdelave, varnost obdelave, kršitve varstva osebnih podatkov, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov, pooblaščena oseba za varstvo podatkov, prenos podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije. Za implementacijo so pomembni še analiza stanja pred vpeljavo in obdobne revizije, preko katerih se prepozna stanje sistema v organizaciji in izpostavijo pomanjkljivosti za podajo priporočil za potrebno nadgradnjo. Upoštevati je potrebno pravni in informacijsko-tehnološki (IT) vidik skladnosti, priporoča se uporaba PDCA kroga, implementacija pa je na ta način (preko načrtovanja, izvajanja, preverjanja in ukrepanja) stalno, kontinuirano dejanje, ki zaradi zahtev poslovnega in zakonodajnega okolja zahteva celovit oziroma sistemski pristop. K njemu v svojih smernicah in priporočilih stremi tako nadzorni organ kot tudi izvajalec implementacije, kar se odraža v obravnavani dokumentaciji.
Ključne besede: osebni podatki, upravljanje z osebnimi podatki, podjetja, varstvo osebnih podatkov, GDPR, implementacija GDPR, študija primera, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2022; Ogledov: 731; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

4.
Vpliv informacijske pismenosti zaposlenih na informacijsko varnost podjetja Alpe-Panon, d. o. o. : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Anja Strelec, 2022, diplomsko delo

Opis: Po mnenju strokovnjakov je za kibernetski napad v 95 odstotkih odgovorna človeška napaka. Tehnologija preprečevanja kibernetskih napadov je na tehničnem področju v zadnjih letih tako napredovala, da so strokovnjaki mnenja, da je kibernetski napad na tehničnem nivoju skorajda nemogoč. Še vedno pa obstaja človeški faktor in kibernetski napadalci so se začeli zavedati, da je v varnostni strukturi najšibkejša točka človek. Z namenom, da bi odkrili, kakšen vpliv ima informacijska pismenost na informacijsko varnost podjetja, smo opravili anketo z zaposlenimi v ALPE-PANON, d. o. o., (n = 109) in krajši intervju s Tadejem Ostercem, vodjo informacijskega oddelka podjetja. S pomočjo vprašanj v anketnem vprašalniku smo želeli izvedeti, ali so zaposleni osnovno informacijsko pismeni. Zanimalo nas je, ali znajo najti, ovrednotiti in podati informacije naprej, ali poznajo manj znane oblike osebnih podatkov itd. Anketni vprašalnik je začelo izpolnjevati 109 zaposlenih, a ga niso vsi končali. Lahko potrdimo, da je večina anketirancev, ki so odgovorili na vprašanja, vsaj osnovno pismenih. Prav tako se zavedajo, da osebnih podatkov sodelavcev ne smejo deliti z zunanjimi entitetami (gosti). Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov, in sicer iz osnovnega dela in dela, namenjenega zaposlenim na višjih položajih, ki imajo večji dostop do kočljivih podatkov. Anketo je rešilo 44 oseb na višjem položaju. S pomočjo vprašanj smo ugotovili, da zaposleni na teh položajih vedo, kako najti, kritično ovrednotiti in podati informacije naprej, ko je to potrebno. Če pogledamo vzorce anketnih vprašalnikov (n = 109), ki smo jih pridobili med raziskavo, lahko sklepamo, da so tudi ostali zaposleni, ki jih je okoli devetsto, vsaj osnovno informacijsko pismeni. Ne moremo pa tega potrditi v celoti. Da bi lahko to teorijo potrdili, bi morali v prihodnosti izvesti še en anketni vprašalnik z večjim številom anketiranih. To odpira možnost, da se v prihodnosti v sodelovanju z McDonald's Slovenija ponovno izvede podobna raziskava.
Ključne besede: informacijska pismenost, zaposleni, varstvo podatkov, informacijska varnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.08.2022; Ogledov: 721; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

5.
E-odpadki in informacijska varnost : magistrsko delo
Uroš Jelenc, 2022, magistrsko delo

Opis: e-Odpadki vključujejo različne vrste elektronskih naprav; od pomivalnih strojev, hladilnikov do pametnih telefonov. V magistrskem delu smo se osredotočili na elektronske naprave, ki lahko vsebujejo osebne podatke, kot so osebni računalniki, prenosni računalniki, pametni telefoni in drugo. Omenjene naprave nas spremljajo več dni, mesecev ali let in vsebujejo veliko količino podatkov o nas, naši družini ali organizaciji. Težava e-odpadkov je, da lahko naše elektronske naprave po zavrženju, prodaji ali podaritvi še vedno vsebujejo osebne in občutljive podatke – če podatki niso bili ustrezno odstranjeni. V sklopu magistrskega dela je bila opravljena tudi anketa, s katero smo ugotavljali, kako anketirani ravnajo z e-odpadki, ali se zavedajo groženj, povezanih z e-odpadki, in omejitev izbrisa podatkov ter kakšna je njihova izkušnja s kibernetsko kriminaliteto. Ugotovljeno je bilo, da tovarniška ponastavitev in formatiranje naprave ter ročni izbris podatkov ne zagotavljajo nepovratnosti podatkov. Podatki so še vedno lahko v pomnilniku naprave in so ranljivi pred tretjimi osebami, ki bi želeli zlorabiti podatke za izvedbo kibernetske kriminalitete. S pomočjo večkratne regresije je bilo ugotovljeno, da boljše, kot je znanje anketiranih glede omejitev izbrisa podatkov in večja, kot je njihova izkušnja s kibernetsko kriminaliteto, bolj upoštevajo ukrepe za izbris podatkov. V magistrskem delu so predstavljeni obseg e-odpadkov, grožnje, povezane s tovrstnimi odpadki, in načini, kako zagotoviti varen izbris podatkov iz elektronskih naprav na temelju razširjenih standardov in smernic.
Ključne besede: odpadki, elektronske naprave, odstranjevanje odpadkov, informacijsko-komunikacijska tehnologija, varstvo podatkov, e-odpadki, informacijska varnost, izbris podatkov, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 25.07.2022; Ogledov: 749; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

6.
Pridobitno ustarjanje igričarskih pretočnih vsebin v živo
Alja Gracej, 2022, magistrsko delo

Opis: Streamanje različnih vsebin v živo je razmeroma nova dejavnost, ki v svetu še ni tako prepoznana – sploh med starejšimi generacijami. Z razumevanjem profitnosti te dejavnosti pa imajo težave tudi mlajše generacije, saj je princip njenega delovanja nov. Gre namreč za dejavnost, kjer občinstvo prostovoljno plačuje streamerju, ki to dejavnost izvaja na spletni platformi, da npr. igra video igre, jih zabava in z njimi komunicira. Za marsikoga se to sliši preveč preprosto in nerealno. Streamanje je lahko zgolj zabava, lahko pa je tudi resen posel. To je odvisno od tega, kakšne cilje ima streamer pri opravljanju te dejavnosti, kako ga podpre občinstvo, na to pa lahko vplivajo še drugi dejavniki. Ko ta dejavnost postane dobičkonosna jo je potrebno primerno obravnavati, da postopamo v skladu z veljavno davčno zakonodajo določenega območja. Problem pri streamanju je, da je potrebno upoštevati več različnih zakonov iz zelo različnih območij hkrati. Povrhu pa gre za novejšo dejavnost, kar zahteva še toliko bolj poglobljeno obravnavo. Magistrsko delo preko poglobljenih intervjujev streamerjev predstavlja streamanje v živo kot pridobitno dejavnost. Za področje Slovenije pa obravnava tudi načine, s katerimi se lahko to dejavnost prijavi pri davčnem uradu. Poleg tega tudi samo streamanje zahteva izvedbo po določenih smernicah in pravilih, ki jih določa platforma za streamanje. K temu jih v nekaterih primerih obvezuje določena zakonodaja, v nekaterih primerih pa se zaradi različnih vzgibov zanje odločajo sami. Streamer mora tako zelo dobro raziskati vse predpise in pravila, da jih lahko razume in upošteva. Tu sta problematični predvsem področji varstva osebnih podatkov in pravic intelektualne lastnine, saj so s pojavom interneta prišla tveganja in slabosti, ki jih do takrat niso poznali. Magistrsko delo širše obravnava ukrepe in aktivnosti za varstvo pravic osebnih podatkov in pravic intelektualne lastnine na platformah za streamanje v živo.
Ključne besede: Davčna zakonodaja, osebni dohodek, streamanje v živo, varstvo osebnih podatkov, varstvo pravic intelektualne lastnine
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 762; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

7.
Zahtevek in protokol za posredovanje podatkov državnega programa in registra zora
Tina Firanović, 2021, magistrsko delo

Opis: Tehnološki napredek in razvoj v zdravstvu se odražata na različne načine, tudi na področju zbirk, ki vsebujejo osebne podatke. Podatki posameznikov niso dostopni samo za potrebe zdravljenja, temveč tudi preventive. V Sloveniji so pomemben del preventive na področju rakavih bolezni presejalni programi za raka, poznani kot ZORA, DORA in SVIT. Za nemoteno delo Državnega programa ZORA (Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu) je ključnega pomena Register ZORA, v katerem so osebni podatki žensk, vključenih v program. Zaposleni pri Državnem programu ZORA se pri svojem delu srečujejo s prošnjami za podatke, katerih posredovanje je zakonsko opredeljeno. Da bi omogočili čim večjo, varno uporabo podatkov Registra ZORA za upravičen namen ter, da bi ob tem čim manj dodatno obremenili zaposlene na programu ZORA, je bil namen magistrske naloge pripraviti protokol za posredovanje podatkov in zahtevek, ki bo omogočal hitrejše in učinkovitejše posredovanje podatkov, hkrati pa bo zagotavljal varstvo osebnih podatkov žensk, vključenih v program. Pregledu literature s področja varstva osebnih podatkov, relevantne zakonodaje, sorodnih protokolov v tujini ter s področja ocenjevanja tveganja pri posredovanju podatkov je sledila izvedba polstrukturiranih intervjujev z zaposlenimi v programih ZORA, DORA in SVIT ter z zaposlenimi pri Registru raka Republike Slovenije. Sintezi pridobljenih informacij je sledila testna izdelava zahtevka in protokola ter njuna fazna evalvacija s pravnega vidika, z vidika tistih, ki podatke posredujejo, ter z vidika tistih, ki za podatke prosijo. Trajalo bo nekaj časa, da bodo uporabniki popolnoma sprejeli zahtevek. Pri tem bodo v pomoč zaposleni pri Registru ZORA, ki bodo nudili podporo in pomoč pri njegovem izpolnjevanju.
Ključne besede: Državni program ZORA, Register ZORA, zahtevek za dostop do podatkov, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno v DKUM: 23.11.2021; Ogledov: 806; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

8.
Analiza izvajanj načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v zdravstvu : magistrsko delo
Nina Gradišnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Zakonodaja je na področju zdravstva izjemno razpršena, posledično so tudi določila o varstvu osebnih podatkov v zdravstvu določena v različnih aktih, kar lahko privede do nepreglednosti. Po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavi vprašanje, kako ta vpliva na zahteve varstva osebnih podatkov ter kako se v zdravstvu odražajo načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu ni prinesla šokantnih vsebinskih sprememb, kar lahko povežemo z dejstvom, da obdelava osebnih podatkov v zdravstvu večinoma temelji na zakonski pravni podlagi (ki se s sprejetjem Splošne uredbe o varstvu podatkov ni spremenila). Vsekakor pa prinaša višjo stopnjo zavedanja pomembnosti varstva osebnih podatkov ter seveda za kršitelje predpisuje znatno višje kazni. Zraven zakonskih določb morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno spoštovati tudi načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki predstavljajo temeljna vodila pri obdelavi osebnih podatkov. Tako na primer ni nujno, da je vse, kar je zakonito, tudi v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, zakonsko predpisani rok hrambe se pod določenimi pogoji lahko izjemoma podaljša in podobno. Kljub podrobni zakonski ureditvi varstva osebnih podatkov v zdravstvu, pa se konkretne zahteve varstva osebnih podatkov določajo v praksi, torej pri vsakemu upravljavcu posebej. Konkretne smernice glede ustreznosti določenih ukrepov varstva osebnih podatkov je zaradi različnosti narave obdelav, izjemno težko (če ne nemogoče) zastaviti. Ker so zahteve varstva osebnih podatkov v veliki meri vezane tudi na razvoj informacijske in druge tehnologije, lahko določeni ukrepi varovanja čez noč postanejo nezadostni (npr. zaradi ugotovitve varnostnih napak v informacijskem sistemu). Izvajalci zdravstvene dejavnosti imajo glede obdelave osebnih podatkov izjemno težko nalogo – nenehno morajo spremljati razvoj zahtev ter zaščitnih ukrepov varstva osebnih podatkov ter predviditi varnostna tveganja in narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nezakonito obdelavo. Posebno pozornost morajo nameniti tudi izobraževanju (in opominjanju) zaposlenih. Po preučitvi odločb Informacijskega pooblaščenca o prekršku namreč ugotovimo, da veliko večino kršitev v zdravstvu predstavljajo neupravičeni vpogledi v zdravstvene podatke pacientov. Pravica do zasebnosti pacienta vsekakor ni novost, kar pomeni, da bi se je moral zavedati popolnoma vsak zaposleni v zdravstvu. Nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene podatke pomenijo grobo kršitev zasebnosti pacienta. Da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti v čim večji meri preprečil kršitve varstva osebnih podatkov, mora poskrbeti, da zaposleni glede varstva osebnih podatkov prejmejo izčrpna navodila, da se izvajanje ukrepov redno preverja ter da se o njih zaposlene tudi redno izobražuje. Ključno je, da se izvajalci zdravstvene dejavnosti zavedajo, da gre pri kršitvi varstva zdravstvenih osebnih podatkov za poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti ter da je treba storiti vse, da se kršitve preprečijo.
Ključne besede: Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu, zdravstveni osebni podatki, posebne vrste osebnih podatkov, splošna načela varstva osebnih podatkov, minimalni standardi varstva osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov, varnostni incident.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2021; Ogledov: 933; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1009,46 KB)

9.
Vpliv družbenih omrežij na delovna razmerja
Dejan Mehle, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavani različni pravni vidiki družbenih omrežij in njihov vpliv na delovna razmerja. V današnjem času se za namene zaposlovanja vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja, ki služijo kot vir informacij za preverbo kandidatov za zaposlitev. Delodajalci želijo na ta način preveriti primernost kandidatov in se zaščititi pred morebitno poslovno škodo, vendar pri tem obstaja možnost neupravičene obdelave osebnih podatkov in prekomernega posega v zasebnost kandidatov, zato je treba dopustnost tovrstnih preverb obravnavati v vsakokratnem primeru. Pri vključitvi družbenih omrežij v delovni proces se izpostavlja predvsem vprašanje glede dopustnosti delodajalčeve naložitve uporabe družbenih omrežij med delovne obveznosti delavca, kar bo v največji meri odvisno od narave dela, ki ga delavec opravlja. V nasprotnem primeru tovrstna naložitev obveznosti načeloma ne bo možna. Eden izmed pomembnih vidikov predstavlja tudi nadzor delodajalca nad uporabo družbenih omrežij in z njim povezana pričakovana zasebnost delavca. Pri opredelitvi dopustnega nadzora delodajalca nam nekatere odgovore poda sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, predvsem v sodbi Barbulescu, ki določa omejitve delodajalčevega nadzora in obenem določa smernice, ki jih morajo delodajalci pri nadzoru spoštovati. Posebna vloga je namenjena tudi objavam zaposlenih na družbenih omrežjih. Kot problematične se z vidika delodajalca izpostavljajo predvsem objave zaposlenih, ki škodujejo poslovnim interesom delodajalca ali kažejo na delavčevo kršitev delovnih obveznosti, zato jih bo delodajalec načeloma želel sankcionirati, največkrat z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Na drugi strani se pri objavah zaposlenih izpostavlja pravica do svobode govora, v primeru razkritja informacij v javnem interesu pa v poštev prihaja tudi zaščita žvižgačev. Pri tem so v magistrskem delu obravnavani različni mednarodni viri, analiza tuje in slovenske pravne ureditve ter pripadajoča sodna praksa.
Ključne besede: preverba kandidatov za zaposlitev, obdelava osebnih podatkov, delovne obveznosti, nadzor na delovnem mestu, varstvo zasebnosti, prepoved škodljivih ravnanj, svoboda izražanja, odpoved pogodbe o zaposlitvi, žvižgaštvo
Objavljeno v DKUM: 02.03.2021; Ogledov: 1352; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (848,04 KB)

10.
Pravni in politični okvir za regulacijo avtonomnih vozil in dronov v EU : magistrsko delo
Rami Salman, 2020, magistrsko delo

Opis: Mobilnost sestavlja pomemben del našega življenja, zato je nujno da je varna in zanesljiva. S pojavom naprednih tehnologij, kot so samovozeči avtomobili in droni, se pojavljajo določena vprašanja, ki se nanašajo na integracijo teh izdelkov v vsakdanje življenje in vpliva nanj. Uvodoma je prikazan tehnološki razvoj naprav, povezanih na omrežje in spremembe evropskega regulatornega okvirja v zvezi s tem. Nadalje sledi nekaj praktičnih primerov uporabe dronov in avtonomnih vozil. Magistrsko delo preučuje te tehnološke izdelke in storitve v luči prava EU glede na že veljavne primarne in sekundarne akte, kjer takšnih konkretnih predpisov še ni, pa si pomagamo s pomočjo splošnih načel in ostalih nezavezujočih aktov, ki so že bili sprejeti. Eden ključnih predpisov, ki je usmerjen na informacijsko varnost, je Splošna uredba o varstvu podatkov (t.i. GDPR), kar se izraža že v širši definiciji samega podatka v primerjavi s prejšnjo ureditvijo. Pomembna je predvsem zaradi velikega toka informacij v elektronski obliki. V zvezi s pravicami državljanov EU imamo še veliko drugih relevantnih predpisov na tem področju, kot je Direktiva v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako in Direktiva o elektronskem poslovanju. Kljub visokemu nivoju pravne regulacije zaščite državljanov Unije, se pojavljajo vprašanja, ali so trenutni pravni predpisi zadostni glede na prihod avtonomnih naprav. Podan je tudi pregled relevatnih aktov in predlogov v zvezi z umetno inteligenco in možnostmi za zaščito uporabnikov izdelkov, ki temeljijo na avtonomnosti. Prihodnost tehnologije je vsekakor tako zanimiva kot nepredvidljiva, kar pomeni da je še toliko bolj pomembna dosledna ureditev pravnih razmerjij med tehnološkimi giganti, potrošniki in drugimi pristojnimi institucijami. Pomemben vidik je tudi pravna poenotenost držav članic zaradi skupnega evropskega trga. V primeru prevelikih pravnih razlik bi lahko prišlo do zlorab in zaobhajanja pravnih predpisov, kar bi samo po sebi izničilo njihov temeljni namen.
Ključne besede: informacijska tehnologija, avtonomna vozila, droni, varstvo podatkov, elektronsko poslovanje, internetna nevtralnost, spletna varnost, GDPR, pravice državljanov EU
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 1083; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

Iskanje izvedeno v 5.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici