Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Onesnaževanje okolja je vedno večji problem današnje družbe in pomembnosti varovanja okolja bi se morali bolj zavedati. Na pereče trenutno stanje obremenjevanja okolja so bile sprejete svetovne politike in različni ukrepi za zajezitev ter izboljšanje stanja. Velik del k doprinosu za izboljšanje okolja pa pade na podjetja, ki proizvajajo različne produkte in s potrebnimi tehnologijami za delovanje okolje obremenjujejo na različne načine. Vedno večje je zavedanje, da z uvedbo okoljevarstvenih standardov in z njihovim doslednim ravnanjem in upoštevanjem močno znižajo obremenitve okolja, obenem pa tudi izboljšajo poslovni izid, na katerega vplivajo z racionalnejšo porabo potrebnih energentov ter resursov. Skupina Kolektor se tega zaveda že vrsto let in z vpeljavo okoljevarstvenega standarda ISO 14001 je še okrepila konkurenčnost, sodelovanje ter zaupanje pri svojih kupcih. Prepoznali so dejavnike, ki vplivajo na okolje, in na podlagi teh so določili ter zastavili cilje, ki jih spremljajo, po potrebi spreminjajo ter nadgrajujejo. V diplomski nalogi so opisani postopki obvladovanja sistema SIST EN ISO 14001 v podjetju. Velik poudarek v nalogi pa smo namenili vlogi, namenu in ciljem notranjih presoj. Ti so lahko zelo učinkovito in uspešno sredstvo za izboljšanje sistema, če so pravilno zastavljeni, natančni, razumljivi in časovno točno zastavljeni.
Ključne besede: standard ISO 14001, varstvo okolja, notranja presoja
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 157; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Varstvo okolja in okoljevarstvena osveščenost sta v sodobnem času zelo pomembna tako za posameznika kot tudi za organizacije in podjetja. Slovenska vojska se kot odgovorna organizacija zaveda, da sta skrb za varstvo okolja in izvajanje ukrepov, skladno z zakoni, pravili in predpisi, nujna za zagotovitev visoke kakovosti življenja za sedanje in prihodnje generacije. V začetku leta 2009 je bila s tem namenom izdana Direktiva o varstvu okolja v Slovenski vojski, ki je skladna z nacionalno okoljsko zakonodajo in z njo povezanimi predpisi.
Ključne besede: diplomske naloge, varstvo okolja, Slovenska vojska, odpadek, ukrep
Objavljeno v DKUM: 21.05.2020; Ogledov: 506; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: EU je kot odgovor na soočanje energetskega sektorja s številnimi izzivi, pripravila novi energetski sveženj »Čista energija za vse Evropejce«, s katerim so na novo postavljeni energetski cilji in ukrepi EU. Glavna cilja sta zagotavljanje energetske učinkovitosti ter povečanje energije pridobljene iz obnovljivih virov, pozornost pa je namenjena tudi nadaljnji izgradnji notranjega energetskega trga in delovanju energetske unije. Za učinkovito novo energetsko unijo bo potrebno obsežno preoblikovanje energetskih sistemov v (državah članicah) EU. Pri obnovi bodo igrali pomembno vlogo OVE, ki naj bi prispevali svoj doprinos k zagotovitvi zanesljive, varne in trajnostne oskrbe z (električno) energijo. Takšna energetska unija naj bi pripomogla h gospodarski rasti in povečanju delovnih mest ter na drugi strani k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in uresničevanju podnebnega načrta. Načrtuje se torej kombinacija gospodarskega in okoljevarstvenega napredka. Področje OVE trenutno urejata dve direktivi – Direktiva 2009/28/ES ter nova Direktiva (EU) 2018/2001, katero morajo države članice implementirati v nacionalni pravni red do 30. junija 2021. Nova direktiva določa novi zavezujoči cilj na področju OVE za leto 2030 v višini najmanj 32 % deleža OVE na ravni EU, vključuje podporo za vetrno in hidro energijo in prispeva k enostavnejšim upravnim postopkom. Glavna pomanjkljivost, s katerimi se soočajo nacionalni organi, je še vedno umeščanje elektrarn v prostor, predvsem z vidika varstva okolja. Še posebej občutljiva so območja Nature 2000, o čemer je odločalo SEU, na primer v zadevi C-2/10, Azienda Agro-Zootecnica Franchini Sarl, Eolica di Altamura Srl proti Regione Puglia, ter pri nas tudi VSRS, na primer v zadevi X Ips 244/2011 ter UPRS, na primer v zadevi I U 2589/2018-25. Električna energija je praktično neuporabna brez učinkovitega omrežja. Za takšno uspešno delovanje je potrebna zanesljiva infrastruktura in evropsko povezano omrežje. Direktiva (EU) 2018/2001 podpira vključitev OVE v prenosno in distribucijsko omrežje, saj je zanesljiva oskrba z električno energijo bistven element javne varnosti. Če želi EU doseči optimalno energetsko povezavo, bo morala vzpostaviti decentralizirano pametno omrežje in centralizirano super pametno omrežje. Decentralizacijo bi bilo po mnenju nekaterih mogoče doseči z uporabo nove tehnologije blockchain, ki obljublja varne ter transparentne sisteme. Vendar pa že pametna omrežja današnje generacije prinašajo določena tveganja, na primer z vidika varstva podatkov in varstva zasebnosti, kar bo treba urediti z ustreznimi predpisi in njihovim učinkovitim izvajanjem. V RS trenutna oskrba z električno energijo temelji predvsem na jedrski in hidro energiji ter na fosilnih virih. Ker pa je RS članica EU, je zavezana k energetskim ciljem povečanja deleža OVE. V skladu z zakonodajo EU bo morala natančno določiti cilje in ukrep za prihodnost, če bo želela doseči povečanje deleža OVE do leta 2030 za 32 %. Področje energetike v RS ureja EZ-1, ki bo moral implementirati novo Direktivo (EU) 2018/2001. Smiselno bi bilo sprejeti novi zakon o obnovljivih virih, ki bi OVE uredil formalno in finančno ter ločeno in specifično. RS ima veliko potenciala za povečanje OVE, vendar načrtovanje projektov pogosto naleti na težave z umeščanjem v prostor, predvsem z naravovarstvenega vidika. Na področju varstva okolja imajo pomembno vlogo nevladne organizacije, ki se borijo proti izgradnji HE in VE. Naravovarstveni in okoljski vidiki morajo biti ustrezno vključeni v opredelitev javnega interesa. Pri bodočem delovanju bo tako treba primerno upoštevati naravovarstvene in okoljske vidike, prav tako pa tudi druge relevantne vidike. Jasno je, da bo za uresničitev zanesljive, varne in zadostne energetske preskrbe ter nasploh za dostopnost energije treba v nekaterih primerih obremeniti okolje, saj popolnoma čiste energije za zdaj še nismo sposobni zagotoviti. Vendar pa morajo biti ti posegi sorazmerni in nasploh ustavno skladni.
Ključne besede: državni prostorski načrt, električna energija, energetska učinkovitost, energetska unija, hidroelektrarna, Natura 2000, nevladna organizacija, obnovljivi viri energije, varstvo okolja, vetrna elektrarna
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 689; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: Pravo varstva okolja se kot mlajša pravna panoga razvija šele od začetka 70. let, ko je začela naraščati zavest o škodljivih okoljskih posledicah vse večjega tehnološkega in industrijskega razvoja. Ker imisije zaradi svoje razpršenosti ne poznajo državnih meja, so predmet pravne ureditve številnih mednarodnih in regionalnih dokumentov, podrobneje pa pravno varstvo določajo na njih temelječi nacionalni pravni redi. Na pravno ureditev varstva okolja v Republiki Sloveniji bistveno vplivajo določbe prava EU, ki daje varstvu okolja vse večji pomen in ga skuša s sprejemanjem direktiv približati v vseh državah članicah. Okolje je kot kompleksi pravni pojav varovano tako na področju javnega kot tudi civilnega prava, ki se medsebojno dopolnjujeta in tvorita celovito pravno varstvo. S civilnim pravom se varujejo pravice in interesi posameznikov, prizadetih zaradi nedopustnega onesnaževanja. Slovensko pravo v ta namen ne določa specialne pravne ureditve, ampak se uporabijo splošna pravila stvarnega in obligacijskega prava. V primeru nedopustnih imisij je možno vložiti prepovedne zahtevke po štirih različnih pravnih podlagah, ki se izberejo glede na lažjo dokazljivost v konkretnem primeru. Če hkrati ali neodvisno od prepovednega zahtevka oškodovancu nastane katera izmed pravno priznanih oblik premoženjske ali nepremoženjske škode, je mogoče zahtevati tudi njeno povračilo po splošnih pravilih odškodninskega prava. Posebnosti glede odškodnine pa so določene za primere škode, ki izvira iz opravljanja splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni upravni organ. Kljub vse večjim težavam in posledicam, ki jih povzroča onesnažen zrak, pa je sodna praksa s tega področja skromna. Zavest o pomenu čistega okolja in nevarnih posledic onesnaževanja očitno še ni tako visoka, da bi se pogosteje preventivno odločali za prepovedne zahtevke, katerih predpostavke je lažje dokazati. Na onesnaženje se pogosto odzovemo šele po nastanku škode, pri čemer pa je zaradi razpršenosti imisij in zapoznelih posledic predpostavke odškodninske odgovornosti, še zlasti vzročno zvezo, izredno težko dokazati. Poleg tega je odškodnina za škodo, ki nastane posamezniku, pogosto celo nižja od stroškov dolgotrajnega dokazovanja z izvedenci v pravdnem postopku, kar posameznike dodatno odvrača od uveljavljanja svojih pravic. Seštevek več manjših škod pri različnih posameznikih, ki ostanejo nepovrnjene, pa pomeni veliko in nedopustno korist onesnaževalca, ki s svojo dejavnostjo nadalje škoduje tako posameznikom kot tudi okolju samemu. Pogostejše uveljavljanje tudi sicer manjših zahtevkov bi imelo bistveno preventivno vlogo. V ta namen se v slovenski in primerljivih pravnih teorijah, zakonodajah in sodni praksi skuša najti primerne rešitve in postopke, ki bi olajšali težavno dokazovanje prizadetih posameznikov, zlasti z možnostjo kolektivnega uveljavljanja odškodninskih zahtevkov.
Ključne besede: Varstvo okolja, civilnopravno varstvo, pravica do zdravega življenjskega okolja, imisije, onesnaženost zraka, prepovedni zahtevek, odškodnina.
Objavljeno v DKUM: 28.05.2018; Ogledov: 818; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti primer Ljubljane, ki je osvojila naziv zelene prestolnice za leto 2016. Glavni cilji dela so opisati potek prijave za nagrado in posamezna okoljska področja Ljubljane, kjer je bilo narejenih največ sprememb. Poleg same študije primera smo v diplomskem delu namenili pozornost tudi evropski okoljski politiki in sedmemu okoljskemu akcijskemu programu, ki podpirata tovrstno nagrado. Ob pisanju diplomskega dela nas je najbolj zanimalo, katere ukrepe je mesto sprejelo, ki so ga pripeljali do naziva zelene prestolnice. Prav tako nas je zanimalo tudi, kaj je Ljubljana naredila v času zelenega leta. Ugotovili smo, da je Ljubljana osvojila naziv zelene prestolnice na podlagi Vizije 2025 za trajnostni razvoj mesta in s številnimi ukrepi, ki so jih uvedli na področju prometa. Kar se tiče leta 2016 ali tako imenovanega zelenega leta, pa smo ugotovili, da se je največ sprememb zgodilo na področju narave, in sicer s postavljanjem parkov in igrišč na degradiranih območjih. V prihodnosti bi bilo treba ukrepati na področju zraka z novo zakonodajo in aktivnejšimi programi. Prav tako bi bilo treba prenoviti odseke cest za boljšo varnost kolesarjev in pešcev.
Ključne besede: varstvo okolja, okoljska politika, okoljski programi, zelena prestolnica, Vizija 2025, Ljubljana, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.11.2017; Ogledov: 1031; Prenosov: 90
Celotno besedilo (844,04 KB)