1. Pravna ureditev varstva potrošnikov : učinkovito uveljavljanje pravic v luči ciljev krožnega gospodarstva2022 Opis: Študenti so okviru Študentskega inovativnega projekta za družbeno korist (ŠIPK) 2016-2020 PUPKRO intenzivno preučevali preplet dveh ciljev, ki ju zasledujemo v EU (in s tem seveda tudi v Sloveniji): visoko raven varstva okolja in visoko raven varstva potrošnikov. Ta dva cilja sta si pogosto v nasprotju, prav ljudje v vlogi potrošnikov pa smo tisti, ki lahko s spremembo svojih navad bistveno prispevamo k hitrejšemu prehodu iz linearnega v krožno gospodarstvo. Skupaj s sodelovanjem partnerja iz negospodarstva, Zavoda PIP, in osmih študentov iz štirih fakultet Univerze v Mariboru so se v projektu in pričujoči monografiji osredotočili na pravne, vedenjske, ekonomske in strojniške dileme krožnega gospodarstva. Namen publikacije je ozaveščati širšo javnost o potrošniških pravicah znotraj procesa krožnega gospodarstva in pripraviti smernice za učinkovitejše uveljavljanje teh pravic v praksi. Cilj je poleg ozaveščanja potrošnikov o njihovih pravicah tudi njihovo opolnomočenje za zeleni prehod in s tem skrb za varstvo okolja.
Ključne besede: krožno gospodarstvo, potrošnik, varstvo okolja, digitalizacija, poslovni modeli, pravno varstvo.
Objavljeno v DKUM: 21.12.2022; Ogledov: 379; Prenosov: 59
 Celotno besedilo (3,70 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Pravni vidiki umeščanja v prostor na primeru Sončne elektrarne Zlatoličje - Formin : magistrsko deloEva Fekonja, 2022, magistrsko delo Opis: Globalno segrevanje in podnebne spremembe so prepoznane kot resnična skrb, zato se pozornost načrtovalcev in operaterjev elektroenergetskega sistema osredotoča na uporabo alternativnih energetskih tehnologij z nizkimi emisijami za proizvodnjo električne energije. OVE imajo veliko prednost vključno z zmanjšanjem podnebnih sprememb, povečanjem trajnosti v energetskem sektorju in povečanjem zanesljivosti oskrbe z energijo.
Za prehod v nizkoogljično družbo in pridobivanje OVE je potrebno energetske objekte OVE umestiti v prostor. Postopek umeščanja energetskih objektov OVE v RS poteka skladno z določbami ZUreP-3, ki je bil leta 2021 noveliran, uporablja pa se od 1. junija 2022. ZUreP-3 ohranja vsebino, že uveljavljene pojme in strukturo prej veljavnega zakona ZUreP-2 ter ga nadgrajuje, kljub temu pa prinaša številne in obsežne spremembe. Pripravljen je z namenom doseganja ciljev trajnostnega prostorskega razvoja, učinkovitega upravljanja s prostorom, z namenom optimizacije in učinkovitejšega vodenja postopkov.
Za gradnjo energetskih objektov ločimo prostorske ureditve lokalnega pomena, za katere je pristojna občina, v območju katere leži načrtovana prostorska ureditev in prostorske ureditve državnega pomena, za katere je pristojna država. Elektrarne z nazivno močjo najmanj 10 MW ali več spadajo med prostorske ureditve državnega pomena in se načrtujejo z DPN. Prostorske ureditve državnega pomena so lahko tudi druge ureditve, če vlada na predlog ministrstva, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev, po predhodnem mnenju Komisije za prostorski razvoj ugotovi, da gre za tako prostorsko ureditev, ki je zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti pomembna za razvoj RS.
Pri načrtovanju umestitve energetskih objektov v prostor, je potrebno upoštevati varstvene zahteve in omejitve, ki izhajajo iz t.i. sektorskih predpisov. Gre za predpise, ki se nanašajo na ohranjanje narave, kulturne dediščine, varstvo okolja, vod in drugih. RS ima ogromno potenciala za uvajanje OVE, vendar postopek umeščanja naleti prav na težave, povezane z naravovarstvenimi vidiki.
Predstavljen postopek umeščanja SE Zlatoličje – Formin poteka po postopku DPN in želi prispevati k zanesljivi, trajnostni in konkurenčni oskrbi z energijo ter povečanju oskrbe z energijo iz OVE. Načrtovana SE Zlatoličje - Formin leži v vzhodnem delu Slovenije, na umetnih kanalih hidroelektrarn med Zlatoličjem in Forminom, vzhodno in zahodno od mesta Ptuj. Sončna elektrarna se bo raztezala na brežine derivacijskih kanalov dveh hidro elektrarn (HE Formin in HE Zlatoličje). Sega v območje varstva kulturne dediščine, vodovarstvena območja, poplavna območja in območja posebnih varstvenih režimov ohranjanja narave, zato je potrebno že v pobudi DPN opraviti analizo stanja. Končni datum pričetka obratovanja SE Zlatoličje je predviden 2. maja 2025, SE Formin pa 2. maja 2026.
V postopku umeščanja energetskih objektov OVE v prostor, se udeleženeci soočajo z mnogimi ovirami. Pomembno je, da te ovire premagamo in omogočimo čim boljši in hitrejši razvoj novih proizvodnih virov OVE tudi zavoljo energetske revščine, ki nam sledi.
Ključne besede: Energetska unija, obnovljivi viri energije, NEPN, umeščanje v prostor, državni prostorski načrt, varstvo okolja, sončna elektrarna.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 421; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,85 MB) |
3. Obvladovanje vidikov sistema ravnanja z okoljem v skladu s standardom sist en iso 14001Danilo Jereb, 2021, diplomsko delo Opis: Onesnaževanje okolja je vedno večji problem današnje družbe in pomembnosti varovanja okolja bi se morali bolj zavedati. Na pereče trenutno stanje obremenjevanja okolja so bile sprejete svetovne politike in različni ukrepi za zajezitev ter izboljšanje stanja. Velik del k doprinosu za izboljšanje okolja pa pade na podjetja, ki proizvajajo različne produkte in s potrebnimi tehnologijami za delovanje okolje obremenjujejo na različne načine. Vedno večje je zavedanje, da z uvedbo okoljevarstvenih standardov in z njihovim doslednim ravnanjem in upoštevanjem močno znižajo obremenitve okolja, obenem pa tudi izboljšajo poslovni izid, na katerega vplivajo z racionalnejšo porabo potrebnih energentov ter resursov.
Skupina Kolektor se tega zaveda že vrsto let in z vpeljavo okoljevarstvenega standarda ISO 14001 je še okrepila konkurenčnost, sodelovanje ter zaupanje pri svojih kupcih. Prepoznali so dejavnike, ki vplivajo na okolje, in na podlagi teh so določili ter zastavili cilje, ki jih spremljajo, po potrebi spreminjajo ter nadgrajujejo.
V diplomski nalogi so opisani postopki obvladovanja sistema SIST EN ISO 14001 v podjetju. Velik poudarek v nalogi pa smo namenili vlogi, namenu in ciljem notranjih presoj. Ti so lahko zelo učinkovito in uspešno sredstvo za izboljšanje sistema, če so pravilno zastavljeni, natančni, razumljivi in časovno točno zastavljeni.
Ključne besede: standard ISO 14001, varstvo okolja, notranja presoja
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 628; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,42 MB) |
4. Ravnanje z elektronskimi odpadki in okoljem v podjetju IskratelSamo Kokalj, 2020, diplomsko delo Opis: V današnjem času je zelo pomembno, kako se obnašamo do okolja. Varstvo okolja je pomemben pogoj za trajen in uspešen razvoj posameznika oz. družbe in tega se zavedajo tudi podjetja. Podjetja, ki bodo sledila dolgoročnim ciljem, povezanim z zniževanjem stroškov in zmanjševanju vplivov na okolje, bodo uspešna.
Teoretični del diplomskega dela predstavljajo osnovni pojmi, povezani z odpadki in odnosi med organizacijo in okoljem. Nekoliko podrobneje je predstavljeno področje električnih in elektronskih odpadkov. Drugi del sestavlja podrobna analiza posameznih vrst odpadkov ter količinsko stanje le-teh.
V empiričnem delu so prikazane količine posameznih vrst odpadkov, nastalih v podjetju, po posameznih letih za sedemletno obdobje. Analizirani so trendi gibanj za posamezne kategorije odpadkov v odvisnosti od uvedbe ukrepov, prav tako je vključena tudi analiza porabe električne energije. Iz analiz je možno zaključiti, da so trendi ugodni in da prizadevanja za zmanjšanje nastajanja odpadkov v podjetju dajejo oprijemljive rezultate. Treba pa je tudi v prihodnosti stalno iskati možnosti za izboljšave in nadgradnje.
Cilj diplomskega dela je analiza podjetja na področju ravnanja z odpadki in odnosa do okolja.
Ključne besede: podjetje, elektronski odpadki, varstvo okolja, standardi ravnanja z okoljem.
Objavljeno v DKUM: 26.08.2020; Ogledov: 725; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,51 MB) |
5. Varstvo okolja v vojašnici Franca Uršiča Novo mesto : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloUrška Bele, 2020, diplomsko delo Opis: Varstvo okolja in okoljevarstvena osveščenost sta v sodobnem času zelo pomembna tako za posameznika kot tudi za organizacije in podjetja. Slovenska vojska se kot odgovorna organizacija zaveda, da sta skrb za varstvo okolja in izvajanje ukrepov, skladno z zakoni, pravili in predpisi, nujna za zagotovitev visoke kakovosti življenja za sedanje in prihodnje generacije. V začetku leta 2009 je bila s tem namenom izdana Direktiva o varstvu okolja v Slovenski vojski, ki je skladna z nacionalno okoljsko zakonodajo in z njo povezanimi predpisi.
Ključne besede: diplomske naloge, varstvo okolja, Slovenska vojska, odpadek, ukrep
Objavljeno v DKUM: 21.05.2020; Ogledov: 799; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,45 MB) |
6. Nekatera vprašanja upravnopravnega varstva okolja v Republiki SlovenijiIztok Rakar, Bojan Tičar, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je predstaviti sistem pravnega urejanja varstva okolja v Republiki Sloveniji, njegovo vrednostno izhodišče in temeljna načela ter analizirati različne pristope k upravnopravnemu urejanju varstva okolja. Ta cilj bo dosežen z analizo pozitivno-pravne ureditve varstva okolja in primerjalno analizo stališč teorije. Prispevek izhaja iz klasičnega razumevanja razmerja med državo in posameznikom in ga nadgrajuje s pomočjo spoznanj na področju upravnopravnega urejanja varstva okolja. Glavna ugotovitev prispevka je, da se je na področju varstva okolja v Sloveniji v polni meri uveljavilo načelo odprtosti delovanja uprave, s čimer je okoljsko upravno pravo postalo referenčno področje za uveljavljanje tega načela na drugih področjih upravnega prava.
Metode:
Prispevek temelji na deskriptivni analizi de lege lata upravnopravne ureditve varstva okolja v Republiki Sloveniji. Poudarek študije je na upravnem pravu, brez implikacij na civilno pravno in kazensko pravno ureditev.
Ugotovitve:
Slovenska pravna ureditev varstva okolja je razdeljena na dve glavni področji: nadzorovanje onesnaževanja in sanacije ter ohranjanje in upravljanje virov. Pravna ureditev je pogosto vsebinsko omejena – to je, da se pravna določila nanašajo samo na določene elemente okolja, kot so zrak, voda, prst itd – in nadzor tako emisij in onesnaževanja posameznega naravnega vira kot tudi odgovornost za prekoračitev dovoljene emisije in odgovornost za čiščenje in sanacijo. Raziskovalni rezultati v članku so omejeni na primer Slovenije.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Vrednost naslovnega članka je v analitičnem prikazu podlag in normativne ureditve posebnega upravnopravnega področja, kot je varstvo okolja.
Ključne besede: varstvo okolja, upravno pravo, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 05.05.2020; Ogledov: 925; Prenosov: 61
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Izbrani pravni vidiki proizvodnje električne energije s hidroelektrarnami in vetrnicami v Republiki Sloveniji : magistrsko deloManja Cestar, 2019, magistrsko delo Opis: EU je kot odgovor na soočanje energetskega sektorja s številnimi izzivi, pripravila novi energetski sveženj »Čista energija za vse Evropejce«, s katerim so na novo postavljeni energetski cilji in ukrepi EU. Glavna cilja sta zagotavljanje energetske učinkovitosti ter povečanje energije pridobljene iz obnovljivih virov, pozornost pa je namenjena tudi nadaljnji izgradnji notranjega energetskega trga in delovanju energetske unije.
Za učinkovito novo energetsko unijo bo potrebno obsežno preoblikovanje energetskih sistemov v (državah članicah) EU. Pri obnovi bodo igrali pomembno vlogo OVE, ki naj bi prispevali svoj doprinos k zagotovitvi zanesljive, varne in trajnostne oskrbe z (električno) energijo. Takšna energetska unija naj bi pripomogla h gospodarski rasti in povečanju delovnih mest ter na drugi strani k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in uresničevanju podnebnega načrta. Načrtuje se torej kombinacija gospodarskega in okoljevarstvenega napredka.
Področje OVE trenutno urejata dve direktivi – Direktiva 2009/28/ES ter nova Direktiva (EU) 2018/2001, katero morajo države članice implementirati v nacionalni pravni red do 30. junija 2021. Nova direktiva določa novi zavezujoči cilj na področju OVE za leto 2030 v višini najmanj 32 % deleža OVE na ravni EU, vključuje podporo za vetrno in hidro energijo in prispeva k enostavnejšim upravnim postopkom. Glavna pomanjkljivost, s katerimi se soočajo nacionalni organi, je še vedno umeščanje elektrarn v prostor, predvsem z vidika varstva okolja. Še posebej občutljiva so območja Nature 2000, o čemer je odločalo SEU, na primer v zadevi C-2/10, Azienda Agro-Zootecnica Franchini Sarl, Eolica di Altamura Srl proti Regione Puglia, ter pri nas tudi VSRS, na primer v zadevi X Ips 244/2011 ter UPRS, na primer v zadevi I U 2589/2018-25.
Električna energija je praktično neuporabna brez učinkovitega omrežja. Za takšno uspešno delovanje je potrebna zanesljiva infrastruktura in evropsko povezano omrežje. Direktiva (EU) 2018/2001 podpira vključitev OVE v prenosno in distribucijsko omrežje, saj je zanesljiva oskrba z električno energijo bistven element javne varnosti. Če želi EU doseči optimalno energetsko povezavo, bo morala vzpostaviti decentralizirano pametno omrežje in centralizirano super pametno omrežje. Decentralizacijo bi bilo po mnenju nekaterih mogoče doseči z uporabo nove tehnologije blockchain, ki obljublja varne ter transparentne sisteme. Vendar pa že pametna omrežja današnje generacije prinašajo določena tveganja, na primer z vidika varstva podatkov in varstva zasebnosti, kar bo treba urediti z ustreznimi predpisi in njihovim učinkovitim izvajanjem.
V RS trenutna oskrba z električno energijo temelji predvsem na jedrski in hidro energiji ter na fosilnih virih. Ker pa je RS članica EU, je zavezana k energetskim ciljem povečanja deleža OVE. V skladu z zakonodajo EU bo morala natančno določiti cilje in ukrep za prihodnost, če bo želela doseči povečanje deleža OVE do leta 2030 za 32 %. Področje energetike v RS ureja EZ-1, ki bo moral implementirati novo Direktivo (EU) 2018/2001. Smiselno bi bilo sprejeti novi zakon o obnovljivih virih, ki bi OVE uredil formalno in finančno ter ločeno in specifično.
RS ima veliko potenciala za povečanje OVE, vendar načrtovanje projektov pogosto naleti na težave z umeščanjem v prostor, predvsem z naravovarstvenega vidika. Na področju varstva okolja imajo pomembno vlogo nevladne organizacije, ki se borijo proti izgradnji HE in VE. Naravovarstveni in okoljski vidiki morajo biti ustrezno vključeni v opredelitev javnega interesa. Pri bodočem delovanju bo tako treba primerno upoštevati naravovarstvene in okoljske vidike, prav tako pa tudi druge relevantne vidike. Jasno je, da bo za uresničitev zanesljive, varne in zadostne energetske preskrbe ter nasploh za dostopnost energije treba v nekaterih primerih obremeniti okolje, saj popolnoma čiste energije za zdaj še nismo sposobni zagotoviti. Vendar pa morajo biti ti posegi sorazmerni in nasploh ustavno skladni.
Ključne besede: državni prostorski načrt, električna energija, energetska učinkovitost, energetska unija, hidroelektrarna, Natura 2000, nevladna organizacija, obnovljivi viri energije, varstvo okolja, vetrna elektrarna
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1119; Prenosov: 226
Celotno besedilo (1,29 MB) |
8. Oblikovanje cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okoljaLaura Urbančič, 2019, magistrsko delo Opis: Občinske gospodarske javne službe s področja varstva okolja so področje, ki zadeva vsakega prebivalca nekega naselja oziroma območja in skupnosti, saj na njem temelji razvoj vseh ostalih dejavnosti v naselju. Če to področje ni urejeno, je tudi razvoj ostalih dejavnosti okrnjen. Posledica monopolnega položaja izvajalcev dejavnosti s tega področja so tudi določene oziroma tarifirane cene gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki pomenijo regulacijo države oziroma lokalne skupnosti in obstoj kontrole nad morebitno zlorabo monopolnega položaja. Pristojnost določanja cen je z Uredbo o metodologiji določanja cen obveznih občinskih javnih služb varstva okolja , ki je začela veljati 1. 1. 2013, prenesena na občine. Navedena Uredba vsebuje določbe za oblikovanje cen storitve oskrbe s pitno vodo, za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode, zbiranje določenih vrst odpadkov, obdelavo določenih vrst odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnh odpadkov. Izvajalci javnih služb predlagajo ceno posamezne storitve in predložijo pristojnemu občinskemu organu v potrditev. Pri določanju cen oziroma presoji upravičenosti višine določenih cen pa igra pomembno vlogo tudi primerjalna analiza Inštituta za javne službe, ki je pomembna tako za izvajalce kot za občinske organe. Cene posameznih storitev javnih služb so sestavljene iz dela, ki predstavlja stroške javne infrastrukture, dela, ki predstavlja stroške izvajanja storitev posamezne javne službe in dela, ki predstavlja morebitne okoljske dajatve. V magistrski nalogi so poleg opredelitve obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja in pravil določanja cen storitev le-teh, ki izhajajo iz Uredbe bo o metodologiji določanja cen obveznih občinskih javnih služb varstva okolja, na splošno predstavljene tudi same javne službe. Svojo magistrsko nalogo sem podkrepila še s primerjavo zaračunanih cen nekaterih storitev med občinami.
Ključne besede: Javne službe, lokalne gospodarske javne službe, komunalne storitve, določanje cen, komunalno gospodarstvo, občinske javne službe, varstvo okolja.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2019; Ogledov: 1468; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1,68 MB) |
9. Civilnopravna odgovornost za imisije v zrakuAleksandra Messner, 2018, magistrsko delo Opis: Pravo varstva okolja se kot mlajša pravna panoga razvija šele od začetka 70. let, ko je začela naraščati zavest o škodljivih okoljskih posledicah vse večjega tehnološkega in industrijskega razvoja. Ker imisije zaradi svoje razpršenosti ne poznajo državnih meja, so predmet pravne ureditve številnih mednarodnih in regionalnih dokumentov, podrobneje pa pravno varstvo določajo na njih temelječi nacionalni pravni redi. Na pravno ureditev varstva okolja v Republiki Sloveniji bistveno vplivajo določbe prava EU, ki daje varstvu okolja vse večji pomen in ga skuša s sprejemanjem direktiv približati v vseh državah članicah. Okolje je kot kompleksi pravni pojav varovano tako na področju javnega kot tudi civilnega prava, ki se medsebojno dopolnjujeta in tvorita celovito pravno varstvo. S civilnim pravom se varujejo pravice in interesi posameznikov, prizadetih zaradi nedopustnega onesnaževanja. Slovensko pravo v ta namen ne določa specialne pravne ureditve, ampak se uporabijo splošna pravila stvarnega in obligacijskega prava. V primeru nedopustnih imisij je možno vložiti prepovedne zahtevke po štirih različnih pravnih podlagah, ki se izberejo glede na lažjo dokazljivost v konkretnem primeru. Če hkrati ali neodvisno od prepovednega zahtevka oškodovancu nastane katera izmed pravno priznanih oblik premoženjske ali nepremoženjske škode, je mogoče zahtevati tudi njeno povračilo po splošnih pravilih odškodninskega prava. Posebnosti glede odškodnine pa so določene za primere škode, ki izvira iz opravljanja splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni upravni organ. Kljub vse večjim težavam in posledicam, ki jih povzroča onesnažen zrak, pa je sodna praksa s tega področja skromna. Zavest o pomenu čistega okolja in nevarnih posledic onesnaževanja očitno še ni tako visoka, da bi se pogosteje preventivno odločali za prepovedne zahtevke, katerih predpostavke je lažje dokazati. Na onesnaženje se pogosto odzovemo šele po nastanku škode, pri čemer pa je zaradi razpršenosti imisij in zapoznelih posledic predpostavke odškodninske odgovornosti, še zlasti vzročno zvezo, izredno težko dokazati. Poleg tega je odškodnina za škodo, ki nastane posamezniku, pogosto celo nižja od stroškov dolgotrajnega dokazovanja z izvedenci v pravdnem postopku, kar posameznike dodatno odvrača od uveljavljanja svojih pravic. Seštevek več manjših škod pri različnih posameznikih, ki ostanejo nepovrnjene, pa pomeni veliko in nedopustno korist onesnaževalca, ki s svojo dejavnostjo nadalje škoduje tako posameznikom kot tudi okolju samemu. Pogostejše uveljavljanje tudi sicer manjših zahtevkov bi imelo bistveno preventivno vlogo. V ta namen se v slovenski in primerljivih pravnih teorijah, zakonodajah in sodni praksi skuša najti primerne rešitve in postopke, ki bi olajšali težavno dokazovanje prizadetih posameznikov, zlasti z možnostjo kolektivnega uveljavljanja odškodninskih zahtevkov.
Ključne besede: Varstvo okolja, civilnopravno varstvo, pravica do zdravega življenjskega okolja, imisije, onesnaženost zraka, prepovedni zahtevek, odškodnina.
Objavljeno v DKUM: 28.05.2018; Ogledov: 1297; Prenosov: 157
Celotno besedilo (1,08 MB) |
10. Svetlobna onesnaženost na območju MariboraIgor Žiberna, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Svetlobna onesnaženost predstavlja novo obliko onesnaževanja okolja, ki je rezultat pretirane uporabe umetnih svetil ponoči. Svetlobno onesnaženje okolja je emisija svetlobe iz virov svetlobe, ki poveča naravno osvetljenost okolja in povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, ogroža naravno ravnotežje, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje in po nepotrebnem porablja električno energijo. V članku so predstavljeni rezultati meritev svetlobnega onesnaženja s Sky Quality Metrom na območju mesta Maribor. Predstavljeni so tudi rezultati analiz rož svetlobnega onesnaženja in porabljenih sredstev za javno razsvetljavo na območju Mestne občine Maribor.
Ključne besede: geografija naselij, mesta, varstvo okolja, svetlobna onesnaženost, Slovenija, Maribor
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1024; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,39 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
