| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
PREVZEM PODJETJA V SLOVENIJI PO NOVI ZAKONODAJI
Simona Smrekar, 2009, diplomsko delo

Opis: Proces priključitve Slovenije Evropski uniji in naraščajoča konkurenca podjetij iz držav Evropske unije sta pomembna dejavnika, ki slovenska podjetja dodatno spodbujata h kapitalskemu povezovanju. Pri tem prevečkrat pozabljamo, da je kapitalsko povezovanje ena od možnih oblik rasti podjetja, osnova katere je ekonomska logika. Povezovanje je potrebno in pozitivno, saj lahko poveča učinkovitost podjetij in jih pripravi na konkurenčni boj doma in v tujini. Včasih je tudi manj premišljeno in ne temelji na racionalnih razlogih, zato ne prinese napovedanih učinkov. Do združevanja in prevzemov prihaja najpogosteje v tistih dejavnostih, kjer igra pomembno vlogo ekonomija obsega in s tem povezani nižji stroški (trgovina, bančništvo, živilska industrija, kemija, farmacija), in v podjetjih, ki so potencialne tarče tujih investitorjev. V diplomskem delu sem predstavila različne oblike prevzemov. Podrobneje sem predstavila oziroma primerjala stari in novi zakon o prevzemih ter postopke pred (krediti, garancije …) in po prevzemu (konsolidacija), dotaknila sem se tudi vloge nadzornih institucij (Urad za varstvo konkurence, Agencija za trg vrednostnih papirjev), ki imajo nad prevzemi podjetij nadzor.
Ključne besede: prevzem podjetja, zakon o prevzemih, Agencija za trg vrednostnih papirjev, Urad za varstvo konkurence, konsolidacija
Objavljeno: 15.10.2009; Ogledov: 1818; Prenosov: 298
.pdf Celotno besedilo (690,45 KB)

5.
ZLORABA PREVLADUJOČEGA POLOŽAJA NA TRGU GOVORNE TELEFONIJE - analiza odločbe UVK v primeru Telekom
Neva Starc, 2010, diplomsko delo

Opis: Zlorabo prevladujočega položaja ureja Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in je ena izmed treh oblik podjetniškega omejevanja konkurence. Avtorica se v diplomski nalogi ukvarja z vprašanjem prevladujočega položaja in zlorabe tega položaja v konkretnem primeru zlorabe prevladujočega položaja s strani Telekoma. Na začetku diplomske naloge avtorica poda analizo obravnavanega primera zlorabe iz leta 1997, kjer je bila s strani Urada Republike Slovenije za varstvo konkurence, ugotovljena zloraba prevladujočega položaja s strani Telekoma z zavrnitvijo dobave in bojkotom podjetij K2.net in Quantum, v nadaljevanju pa opredeljuje prevladujoči položaj in elemente zlorabe prevladujočega položaja. Avtorica ugotavlja, da je Telekom z diskriminacijo konkurenčnih podjetij in posledično dajanjem prednosti lastnemu sistemu SiOL na način, da je le slednjemu omogočil uporabo cenejše številke za dostop do interneta, zlorabil svoj prevladujoč položaj. Zadeva, katero avtorica obravnava, sega v leto 1997 in je prvi primer odločbe Urada za varstvo konkurence o zlorabi prevladujočega položaja.
Ključne besede: varstvo konkurence, prevladujoč položaj, zloraba prevladujočega položaja, telekomunikacije, Telekom, diskriminacija z zavrnitvijo dobave, bojkot podjetja.
Objavljeno: 22.12.2010; Ogledov: 3078; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (446,38 KB)

6.
VARSTVO KONKURENTOV V OKVIRU UREDITVE NEPOŠTENIH POSLOVNIH PRAKS V PRAVU EU
Staša Ana Kanduč Valant, 2011, magistrsko delo

Opis: Ideja o zagotavljanju poštenosti v vseh odnosih na trgu (odnosih med konkurenti, odnosih med podjetji in potrošniki ter v vertikalnih odnosih med samimi podjetji) v pravu EU ni celovito izpeljana. Približana so le določena vprašanja s področja prava preprečevanja nelojalne konkurence in sicer deloma s primarnim pravom (pravila, ki jih je oblikovalo Sodišče EU v zvezi s prostim pretokom blaga in storitev), deloma pa s sekundarnim pravom (direktive). Temeljni motiv evropskega zakonodajalca pri pripravi sekundarnih pravil s področja preprečevanja nelojalne konkurence je zaenkrat varstvo potrošnikov, osrednje merilo za presojanje dejanj nelojalne konkurence pa vpliv na njihove interese. Vertikalen pristop, ki je dolgo časa prevladoval pri sprejemanju pravil na tem področju, je privedel do razdrobljenosti zakonodajnega okolja, ki je Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu (v nadaljevanju DNPP), kljub bolj horizontalnemu pristopu, ni odpravila, temveč mestoma le še poglobila. Povzročila je namreč delitev (v mnogih državah enotnega) sistema varstva pred nelojalno konkurenco na pravila, ki so določena v korist potrošnikov in pravila, ki so določena v korist (poštenih) konkurentov. Pravila za preprečevanje nepoštenih poslovnih praks, ki škodijo ekonomskim interesom potrošnikov, so tako sedaj deloma popolnoma usklajena (splošni vidiki), deloma pa podvržena minimalni harmonizaciji (posebni vidiki). Varstvo pred nepoštenimi poslovnimi praksami v odnosih B2B pa se (bolj ali manj vzporedno) zagotavlja na tri različne načine: neposredno (Direktiva o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju določa minimalne standarde za varstvo pred zavajajočim oglaševanjem in na principu maksimalne harmonizacije temelječe kriterije za primerjalno oglaševanje), posredno (preko zaščite ekonomskih interesov potrošnikov s prepovedjo nepoštenih poslovnih praks v odnosih B2C) in z neusklajeno nacionalno zakonodajo (npr. suženjsko posnemanje, varovanje poslovne skrivnosti, očrnitev konkurentov…). Analiza določb DNPP in prvih sodb Sodišča EU o njeni razlagi je potrdila predvidevanje o vplivu določb DNPP na odnose B2B. Pri večini nepoštenih poslovnih praks je namreč interes potrošnikov in konkurentov za njihovo prepoved neločljivo povezan. Potrošnik, ki bo s tožbo (ali predlogom pristojnemu upravnemu organu za uvedbo postopka) v svojem (ekonomskem) interesu dosegel prepoved določene nepoštene poslovne prakse, bo poleg sebe (in ostalih potrošnikov) pogosto posredno zavaroval tudi ekonomske interese konkurentov. Poleg tega morajo biti po členu 11 DNPP tudi samim konkurentom (ki imajo po nacionalnem pravu upravičen interes za boj proti nepoštenim poslovnim praksam) zagotovljena učinkovita sredstva za boj proti nepoštenim poslovnim praksam. To pomeni, da podjetja za varovanje (samo) svojih interesov nimajo nobenih sredstev, imajo pa jih zaradi varovanja ekonomskih interesov potrošnikov. Pričakovati je, da bodo pod njimi lahko v marsikaterem primeru skrila tudi svoje interese in jih tako (posredno) zaščitila.
Ključne besede: nelojalna konkurenca, pravo preprečevanja nelojalne konkurence, varstvo konkurentov, nepoštene poslovne prakse, zavajajoče oglaševanje, primerjalno oglaševanje
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 3053; Prenosov: 514
.pdf Celotno besedilo (968,70 KB)

7.
VPLIV NOVELE ZPOmK-1A NA VEČJO UČINKOVITOST URADA ZA VARSTVO KONKURENCE
Simona Ojsteršek Turinek, 2012, diplomsko delo

Opis: Avtorica v nalogi obravnava delovanje Urada RS za varstvo konkurence. Varstvo konkurence je v našem pravnem redu urejeno v konkurenčnem pravu kot delu tržnega prava. Konkurenčno pravo urejata dva zakona; Zakon o varstvu konkurence ZVK in Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence ZPOmK-1. Avtorica se v nalogi osredotoča predvsem na delo Urada v skladu z določili prve novele ZPOmK-1. Avtorica v nalogi ugotavlja, da je bilo delo Urada pred sprejetjem novele ZPOmK-1A izredno oteženo. Urad namreč do sprejetja prve novele ni imel pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov in tako ni mogel pridobiti podatkov s katerimi bi mnogokrat lahko dokazal kršitve konkurenčnih pravil. Nadalje je lahko le od sodišča zahteval izročitev kopij dokumentacije pomembne za njegovo delo, in tako ni mogel dostopati do podatkov, ki so jih zasegli drugi organi. Prav tako ni mogel sankcionirati fizičnih oseb, ki s podjetjem niso bile v zvezi, pa so kljub temu ovirale preiskavo pooblaščenih oseb Urada v podjetju, itd. S sprejetjem ZPOmK-1A je Urad pridobil pomembna pooblastila in pristojnosti za lažje oz. kakovostnejše opravljanje svojega dela. Avtorica se v nalogi podrobneje ukvarja s temi pooblastili in pristojnostmi.
Ključne besede: konkurenčno pravo, Urad za varstvo konkurence, osebni podatki, poslovna skrivnost, zaupni podatki, preiskava, program prizanesljivosti, globa
Objavljeno: 17.07.2012; Ogledov: 1565; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (641,08 KB)

8.
TEORIJA BISTVENE DOBRINE V SMISLU ČLENA 102 PDEU
Barbara Frece, 2016, diplomsko delo

Opis: Konkurenca je v osnovi tekmovanje med več podjetij na istem upoštevnem trgu, katera želijo doseči isti cilj. Cilj podjetij je dobiček, sklepanje poslov in nenazadnje tudi prednost pred ostalimi tekmeci na trgu. Z vstopom Slovenije v EU je na obravnavanem področju zlorabe prevladujočega položaja največkrat relevanten Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence in tudi Pogodba o delovanju Evropske unije, slednja sploh, kadar je pod vprašajem trgovina med državami članicami in kadar obstaja nevarnost omejevanja konkurence na notranjem trgu, saj velja načelo prednosti, tj. nadnacionalno pravo ima prednost pred nacionalnim. Pred zakonodajalcem so pod drobnogled vzeta podjetja s prevladujočim položajem na določenem upoštevnem trgu. Takšna podjetja imajo večinski tržni delež na upoštevnem trgu. Pri dominantnih podjetjih se nemalokrat lahko zgodi, da njihovo dejanje pomeni zlorabo prevladujočega položaja, če bi pa to isto dejanje storilo manjše podjetje, do zlorabe ne bi prišlo, saj njihovo ravnanje nebi imelo takšnega vpliva. V idealnih pogojih bi se naj vsak subjekt ukvarjal s čimer bi želel. V praksi ni tako. Včasih so podjetja postavljena pred dejstvo, da ne razpolagajo z bistveno sestavino, da bi posel lahko uspel. V praksi se za takšno sestavino pojavlja izraz bistvena doktrina, teorija pa v takšnih primerih nalaga imetnikom takšnih dobrin, da dobrino delijo z interesenti. V diplomskem delu je predstavljena teorija bistvene dobrine kot oblika zlorabe prevladujočega položaja. Za celosten pogled in lažje razumevanje je najprej predstavljen splošni konkurenčnopravni okvir prepovedi zlorabe prevladujočega položaja in pravna ureditev določb, ki urejata to področje. Določbi, 9.člen ZPOmK-1 in člen 102 PDEU, sta tudi podrobneje predstavljena in analizirana. V nadaljevanju se dotaknemo samih pojmov prevladujočega položaja, njegove zlorabe in teorije bistvene dobrine. Diplomsko delo temelji na teoriji, katera je podkrepljena s primeri iz sodne prakse na področju EU in Slovenije, katera je v zadnjem poglavju dela še posebej predstavljena pod okriljem delovanja AVK.
Ključne besede: teorija bistvene dobrine, Agencija za varstvo konkurence, upoštevni trg, prevladujoč položaj, zloraba prevladujočega položaja, konkurenca, konkurenčno pravo.
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 623; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (740,41 KB)

9.
Ekonomski vidik programa prizanesljivosti v Evropski uniji
Matej Bokalič, 2011, strokovni članek

Opis: V prispevku avtor obravnava program prizanesljivosti kot institut prava varstva konkurence in ekonomski pogled na ta program, zlasti v povezavi s stroškovnim vidikom organa varstva konkurence, ekonomskim vplivom na proračun, kamor se stekajo plačane globe, ter ekonomskim vplivom na v kartele udeležena podjetja. S kritičnim pristopom ovrednoti prednosti in slabosti ekonomske funkcije programa prizanesljivosti z vidika organa varstva konkurence in z vidika udeležencev kartela. Avtor opozarja, da program prizanesljivosti kljub domnevnim pozitivnim učinkom na učinkovitost dela organov varstva konkurence v praksi, teoretično nima možnosti za svoje temeljito poslanstvo, če učinkovitost organa varstva konkurence že per se ne bo predstavljala resne grožnje za odkritje kartelov in sankcioniranje udeležencev.
Ključne besede: Evropska unija, gospodarsko pravo, konkurenca, konkurenčno pravo, varstvo konkurence, program prizanesljivosti, odpustitev globe, znižanje globe, kartel, organ varstva konkurence
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 157; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (158,55 KB)

10.
Ustanovitev Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence
Martina Repas, 2011, drugi članki ali sestavki

Ključne besede: varstvo konkurence, konkurenčno pravo, institucije, Slovenija
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 130; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (60,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici