SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
SODNO VARSTVO ČLOVEKOVIH PRAVIC V LUČI UVELJAVITVE LIZBONSKE POGODBE
Igor Luzar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem zajel varstvo človekovih pravic na nadnacionalni ravni, pri čemer sem se najprej osredotočil na opis razvoja tega varstva na globalni, nato pa še na regionalni ravni v okviru Sveta Evrope in EU. Skozi nalogo je prikazana sodna praksa sodišč ESČP in Sodišča EU, pri analizi njunega medsebojnega razmerja pa sem primerjal njuno sestavo, postopek pri njunem odločanju, zgodovinski razvoj, pravne podlage za njuno delo, pravice in svoboščine, ki jih varujeta pri svojem odločanju, kot tudi možnosti dostopa do teh dveh sodišč. Poudarek je podan tudi pri opisu najvidnejših načel, ki skozi sodno prakso usmerjajo njuno delo. Jedro diplomske naloge je posvečeno pregledu učinkov, ki naj bi jih imela večja naslonitev Sodišča EU na ESČP po uveljavitvi Lizbonske pogodbe kot tudi potencialni pristop EU k EKČP. Zato je v nadaljevanju najprej podano razmerje med EKČP in Listino EU o temeljnih pravicah kot katalogoma človekovih pravic, na katerih sodna praksa teh sodišč temelji, oziroma bo temeljila v prihodnosti. Sledi razlaga sodb Sodišča EU na področju varstva človekovih pravic in primerjava s sodno prakso ESČP, pri čemer sem iskal njune medsebojne sorodnosti, neskladja, kot tudi očitna nasprotja v podanih odločitvah. V luči novih razmerij med njima sem opisal možne učinke, ki bi jih večja naslonitev Sodišča EU na ESČP imela v institucionalnem, ustavnem in normativnem pogledu, ter se ustavil še pri vprašanju večje upravičenosti EU in njene povezanosti s preostalo Evropo. Nadalje sem analiziral učinke, ki bi jih naslonitev imela na odnose med EU in državami članicami EU, ter na koncu razložil tudi tiste možne učinke, ki jih takšna naslonitev utegne imeti na globalna razmerja EU do preostalega sveta.
Ključne besede: Lizbonska pogodba, sodna praksa, EU, ESČP, Sodišče EU, EKČP, Listina EU o temeljnih pravicah, varstvo človekovih pravic
Objavljeno: 11.02.2010; Ogledov: 3846; Prenosov: 1188
.pdf Celotno besedilo (608,59 KB)

2.
OTROCI IMAJO TALENT- KJE SO NJIHOVE PRAVICE?
Maja Skočir, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem v ospredje postavila pojema talent ter pravice otrok. Temeljno načelo Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, kakor tudi Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih predstavljata načelo koristi otroka in nam nalagata, da je potrebno na vseh področjih, ki zadevajo otroka, posvečati posebno pozornost otrokovi koristi. Preobširnost kršitev človekovih pravic, tako pri nas kot tudi drugod po svetu, posebno kršitev otrokovih pravic je problem, kateremu bom posvetila pozornost. Skozi diplomsko nalogo bom prikazala, da kjub temu, da je bilo na področju otrokovih pravic sprejetih mnogo predpisov, tako na nacionalni, evropski kot tudi na mednarodni ravni, še vedno prihaja do njihovih kršitev. Posebno poglavje bom namenila opredelitvi pojma talent, ki prvotno ni pomenil neke psihološke posebnosti, ampak je predstavljal denarno enoto. Ta okoliščina nakazuje, da pri vprašanju talenta ne gre samo za psihološki, temveč tudi ekonomski problem. V sociologiji se pod pojmom talent vse bolj poudarja pomen socialnega kapitala, kot katalizatorja kapitala človeka, ki šele omogoča realizacijo človeškega in posredno tudi fizičnega kapitala. Na podlagi tega lahko vidimo, da se obravnavanje talenta ne sme omejevati zgolj na psihološki ravni, temveč zahteva tesno sodelovanje psihologije, sociologije in ekonomije. Ločeno poglavje bom namenila socializaciji, tako primarni kot sekundarni. V procesu socializacije se posamezniki naučijo svoje kulture, v obdobju zgodnjega otroštva je pomembnejša primarna socializacija. Ker so v zadnjem času raznovrstni šovi obnoreli svet, v katerih otroci ne izkazujejo samo svoje talente, ampak tudi zmagujejo, sem poskušala prikazati, kako lahko takšna medijska izpostavljanost vpliva na otroka. Ali imajo njihovi starši pravico, da otroka tekom odraščanja medijsko izpostavljajo, hkrati pa sem prikazala tudi različna mnenja ljudi o nastopanju otrok v javnosti. Proti koncu diplomske naloge sem se dotaknila tudi more, ki jo je Natascha Kampusch preživljala kar osem let v milosti in nemilosti svojega ugrabitelja, kakor tudi odmevnih primerov, ko se duhovniki znašajo nad svojimi učenci, ki so bili v preteklosti medijsko odmevni.
Ključne besede: Ključne besede: talent, otrok, socializacija, varuh človekovih pravic, institucionalno varstvo, diskriminacija, oglaševanje, televizijske oddaje, lepotna tekmovanja, zakon o preprečevanju nasilja v družini.
Objavljeno: 03.10.2011; Ogledov: 2432; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (380,64 KB)

3.
Razsežnosti 3. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah v sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice : diplomsko delo univerzitetnega študija
Matija Kočevar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava razsežnosti kršitev prepovedi mučenja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, ki jih je izoblikovala sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju Sodišče ali ESČP). Prepoved mučenja je absolutna in del mednarodnega običajnega prava. Do takega statusa je prišla skozi dolgotrajen razvoj. Zato je v prvem delu predstavljen kratek razvoj prepovedi mučenja v mednarodnih aktih. Nadalje se osredotočimo na predstavitev, v Svetu Evrope sprejete, Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (v nadaljevanju Konvencija ali EKČP). Ta vsebuje prepoved mučenja v 3. členu, ki ga analiziramo skozi sodno prakso Sodišča. Zaradi kompleksnosti tretjega člena natančno opredelimo tri oblike ravnanj, ki jih zajema: mučenje, nečloveško ter ponižujoče ravnanje ali kaznovanje. Skozi sodno prakso je ESČP izoblikovalo minimalne standarde varstva pravic posameznikov za vsako kategorijo grdih ravnanj. Analiza sodb pokaže, da je Konvencija živ organizem, kar pomeni, da jo Sodišče razlaga v skladu z razvojem standardov varstva pravic v demokratičnih družbah. Sledi predstavitev pomena 3. člena glede na različne kategorije ravnanj (pridržanje/pripor, aretacije in zaslišanje, izročitve in izgon, razmere v zaporih/priporih, neodvisna, hitra in učinkovita preiskava). Osredotočili smo se na razmere v zaporih in priporih, kjer se je Sodišče v sodbah večkrat sklicevalo na poročila Evropskega odbora za preprečevanje mučenja ali nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali kaznovanja (CPT). Naloga odbora je, da z obiski držav članic preiskuje ravnanje z osebami, ki jim je bila odvzeta prostost. CPT na tem področju odigra ključno vlogo, saj razvija minimalne standarde in priporočila, ki jih države članice Sveta Evrope morajo upoštevati. Na koncu predstavimo zadevo Mandić in Jović proti Sloveniji (2011), kjer je Sodišče ugotovilo, da je Slovenija kršila Konvencijo zaradi razmer v zaporih. Sodba je pomembna, ker nazorno prikaže problematiko zaporskih pogojev v Sloveniji in lepo demonstrira že razvito sodno prakso na tem področju.
Ključne besede: človekove pravice, varstvo človekovih pravic, prepoved mučenja, mednarodne konvencije, Evropsko sodišče za človekove pravice, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 12.04.2012; Ogledov: 3708; Prenosov: 517
.pdf Celotno besedilo (375,73 KB)

4.
SLOVENSKA POMLAD 1988-1990
Simon Stopajnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Leta 1988 se je začelo eno izmed ključnih obdobij v slovenski zgodovini. Začela se je Slovenska pomlad, ki se je posredno pričela z aretacijo četverice, Janše, Borštnerja, Tasića in Zavrla ter sodnim procesom zoper njih. Vzporedno z aretacijami je nastal Odbor za varstvo človekovih pravic. Maja 1989 je Tone Pavček prebral Majniško deklaracijo, ki je imela protiutež v Temeljni listini. Majniška deklaracija je bila osnova političnih programov novih političnih strank, ki so jih začeli ustanavljati po letu 1988. Januarja leta 1989 je tako nastala prva prava politična opozicija, Slovenska demokratična zveza. Iz Nemčije pa se je po dolgi odsotnosti zaradi nestrinjanja s komunističnim sistemom ter oblastjo vrnil dr. Jože Pučnik, ki je s svojo osebnostjo dovolj dolgo držal skupaj Demos, Demokratično opozicijo Slovenije, ki je na prvih svobodnih volitvah po drugi svetovni vojni imela priložnost voditi prvo svobodno izvoljeno slovensko vlado.
Ključne besede: slovenska pomlad, Odbor za varstvo človekovih pravic, Majniška deklaracija, Slovenska demokratična zveza, dr. Jože Pučnik, Demos.
Objavljeno: 17.09.2012; Ogledov: 1987; Prenosov: 253
.pdf Celotno besedilo (730,53 KB)

5.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ V REPUBLIKI SLOVENIJI IN DELO NEVLADNIH ORGANIZACIJ NA TEM PODROČJU
Martina Boben, 2013, diplomsko delo

Opis: Brezplačna pravna pomoč je v Republiki Sloveniji urejena v Zakonu o brezplačni pravni pomoči, obstajajo pa tudi drugačne možnosti pravne pomoči za socialno ogrožene posameznike, kot je pro bono delo odvetnikov in pa dejavnost pravnega svetovanja s strani nevladnih organizacij. Pravni center za varstvo človekovih pravic nudi brezplačno pravno svetovanje na obalnem območju, Zavod PIP na območju Štajerske, Zavod za brezplačno pravno pomoč pa v Ljubljani. Pravico do pravnega varstva, ki vključuje dolžnost države, da omogoči brezplačno pravno pomoč socialno šibkejšim, zagotavlja tudi italijanska ustava.
Ključne besede: Brezplačna pravna pomoč, Zakon o brezplačni pravni pomoči, pravno svetovanje, nevladne organizacije, Zavod PIP, Zavod za brezplačno pravno pomoč, Pravni center za varstvo človekovih pravic.
Objavljeno: 10.01.2014; Ogledov: 815; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (712,89 KB)

6.
VARSTVO PACIENTOVIH PRAVIC S POUDARKOM NA MEDIACIJI
Urška Mirt, 2014, diplomsko delo

Opis: Zdravje, pravica vsakega posameznika, je ena izmed najpomembnejših vrednot, saj omogoča in zagotavlja kakovostno življenje in je temeljni vir razvoja vsake družbe. Najpomembnejše, kar pripomore k uspešnemu zdravljenju, so pristni odnosi med samimi pacienti in zdravstvenimi delavci oziroma sodelavci na posamezni zdravstveni ravni. Pacientove pravice in dolžnosti so od uveljavitve Zakona o pacientovih pravicah zbrane na enem mestu in dajejo osnovo za njihovo spoštovanje in upoštevanje v vsakdanjem življenju. Zakon o pacientovih pravicah predvideva dvostopenjski postopek reševanja sporov, ki je jasen in enostaven. Prva stopnja obravnave se izvede pri izvajalcu zdravstvenih storitev. V primeru, da stranki v postopku na prvi stopnji ne prideta do ustrezne rešitve spora, se zadeva preda v obravnavo Komisiji Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic, kjer je za rešitev spora predvideno več možnosti. Mednje sodi tudi izvensodna poravnava v obliki mediacije. Mediacija je postopek, v katerem tretja, nevtralna oseba (mediator) strankama, ki v tem postopku sodelujeta prostovoljno, pomaga poiskati mirno rešitev spora. Evropski kodeks etičnih načel za mediatorje vsebuje najpomembnejša načela za uspešnost in razvoj ter zaupanje v mediacijo. Pomembno vlogo na področju varovanja pacientovih pravic ima tudi Varuh človekovih pravic. Potrebe po mirnem reševanju sporov v zdravstvu naraščajo, zato sta se vodstvi Zdravstvenega doma Maribor in Univerzitetnega kliničnega centra Maribor odločili, da ustanovita skupno mediacijsko pisarno.
Ključne besede: pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, Komisija RS za varstvo pacientovih pravic, mediacija, Evropski kodeks etičnih načel za mediatorje, varuh človekovih pravic, mediacijska pisarna.
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 812; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (812,27 KB)

7.
PRISTOP EVROPSKE UNIJE K EVROPSKI KONVENCIJI ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
Juš Černovšek, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavano vprašanje pristopa Evropske unije (v nadaljevanju EU) k Evropski konvenciji za človekove pravice (v nadaljevanju EKČP), katerega temelj predstavlja 6. člen Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju PEU). Lizbonska pogodba, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju Lizbonska pogodba), je EU podelila pravno osebnost in dodelila obveznost pristopa EU k EKČP. Lizbonska pogodba, ki je v veljavo vstopila 1. decembra 2009, tako predpostavlja, da bo EU pristopila k EKČP. Tu se pojavlja pomembno vprašanje, kako bi priključitev EU k EKČP vplivala na varstvo človekovih pravic v EU in na delovanje njenih institutucij. Do zdaj EU ni bila podpisnica EKČP, ampak so to bile vse njene članice, saj pristop k EKČP predstavlja enega izmed temeljnih pogojev za članstvo. 14. oktober 2011 je prinesel nekaj pomembnih premikov na tem področju. Po skoraj treh letih pogajanj je med komisijo predstavnikov EU in Sveta Evrope prišlo do uspešno sklenjenega sporazuma o pristopu EU k EKČP. Ne glede na to, da bi sam pristop pripomogel k učinkovitejšemu varstvu človekovih pravic na območju EU, pa sporazum po uspešnem zaključku pogajanj ne prinaša nemotenega in enostavnega pristopa, saj se pojavljajo številne procesne, institucionalne ter vsebinske ovire, ki imajo pomemben vpliv na morebiten uspešen ter dokončen pristop. Omeniti velja nasprotovanje držav podpisnic EKČP, ki niso članice EU, saj bi v tem primeru imele EU in njene članice glas več v uresničevanju njihovih interesov. Velikega pomena je tudi odnos med Sodiščem EU in Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). Čeprav se vse od zgodnjih devetdesetih let Sodišče EU sklicuje na določbe in sodno prakso ESČP, brez formalnega pristopa EU k EKČP Sodišče EU nima pristojnosti, da uporabi določbe EKČP, a Sodišče EU daje EKČP vseeno poseben pomen in jo uporablja kot vodilo v njegovi sodni praksi. Nedvomno bi pristop EU k EKČP prinesel pomembne spremembe na področju varstva človekovih pravic, ki so se znašle v precejšnjih težavah, hkrati pa bi poskrbel za harmonizacijo med EU in Svetom Evrope. Kljub vsemu je sam pristop še zelo daleč od gotovega dejstva.
Ključne besede: Pristop EU k EKČP, 6. člen PEU, varstvo človekovih pravic, institucionalne, procesne in vsebinske ovire, odnos med sodiščem EU in ESČP
Objavljeno: 06.08.2014; Ogledov: 2085; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (421,53 KB)

8.
KONCEPT ZKP-1 IN USODA HRVAŠKEGA ZKP/08
Ana Černec, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene podobnosti med osnutkom ZKP-1 in hrvaškim ZKP/08, ki si delita številne karakteristike. Oba predvidevata odpravo sodne preiskave, ter uvedbo državnega tožilca kot dominus litis predkazenskega postopka in spreminjata tip kazenskega postopka iz mešanega v adversarnega. S pomočjo preučevanja slovenske in hrvaške strokovne literature so opisani razlogi za odločitev zakonodajalca za uvedbo (oziroma poskus uvedbe) takšne reforme na kazensko procesne področju in glavni elementi obeh kazenskih postopkov. Velik poudarek v diplomskem delu je na predstavitvi in analizi sodne odločbe Ustavnega sodišča Republike Hrvaške, ki je razveljavila kar 43 členov ZKP/08, ki so bili v nasprotju z Ustavo RH in mednarodnimi pravnimi akti, predvsem z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pomembna pa še ker v svoji vsebini nalaga zakonodajalcu pozitivne ustavne obveznosti. Sodba Ustavnega sodišča Republike Hrvaške pa ni pomembna le za njihovo pravo, temveč lahko strokovnjaki pri pripravljanju novel, ali pa celotnega zakona, ki uvaja nove institute in se nagiba k adversarnemu tipu kazenskega postopka, uporabijo mnenje Ustavnega sodišča RH, ter s tem zagotovijo večjo stopnjo varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ključne besede: ZKP-1, ZKP/08, Zakon o kaznenom postupku, rešitev U-I-448/09 in druge, varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, adversarni tip kazenskega postopka
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 898; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (598,48 KB)

9.
PRAVNI OKVIR ČLOVEKOVIH PRAVIC
Filip Pongrac, 2015, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava pravni okvir človekovih pravic. Človekove pravice so nedvomno ena največjih in najpomembnejših dosežkov moderne dobe. Prvič v zgodovini človeštva je posamezniku zagotovljeno jamstvo za dostojno življenje v svobodi, pravičnosti in miru. Pravna ureditev in pravno varstvo človekovih pravic sta postala odgovornost vsake posamezne države in mednarodne skupnosti. Tako so človekove pravice postale univerzalne in danes veljajo povsod in za vsakogar. Diplomsko delo tako na začetku prikazuje razvoj človekovih pravic skozi ključne zgodovinske dogodke in pravne dokumente, ki so prispevali k nastanku človekovih pravic, kot jih poznamo danes. Upoštevajoč različna pojmovanja človekovih pravic diplomsko delo v opisuje človekove pravice, kot izhaja iz MLČP. Posebna pozornost je namenjena glavnemu poglavju, in sicer pravnemu okvirju človekovih pravic, pri čemer diplomsko delo primarno izhaja iz mednarodnega prava človekovih pravic in ga dopolnjuje z mednarodno-regionalnim in nacionalnim pravom. V nadaljevanju tako predstavlja MLČP in preostalih sedem ključnih mednarodnih dokumentov, ki pokrivajo različna področja človekovih pravic: državljanske in politične pravice, ekonomske, socialne in kulturne pravice, rasno diskriminacijo, diskriminacijo žensk, mučenje, otroke, delavce migrante in člane njihovih družin, prisilna izginotja in invalide. Diplomsko delo se sklene z opisom nadzornih mehanizmov, ki bdijo nad uresničevanjem človekovih pravic in opisov institutov, ki so na voljo posamezniku, ki jih lahko uporabi v primeru, ko meni, da so mu kršene človekove pravice.
Ključne besede: mejniki razvoja, pojem, človekove pravice, mednarodno pravo človekovih pravic, nadzorni mehanizmi, pravno varstvo, Mednarodna listina človekovih pravic
Objavljeno: 07.12.2015; Ogledov: 842; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

10.
ANALIZA DELA VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC NA PODROČJU VAROVANJA OTROKOVIH PRAVIC OD LETA 2010 DO 2014
Zlatka Puklavec Banjanin, 2016, diplomsko delo

Opis: O otrocih radi govorimo, da predstavljajo našo bodočnost. Zaradi svoje fizične in psihične nedozorelosti spadajo v ranljivo skupino, ki ji je namenjena še prav posebna pozornost. Pravice otrok so skozi zgodovino pridobivale na pomenu in s sprejetjem Konvencije o otrokovih pravicah leta 1989 je otrok postal samostojni nosilec pravic. Slovenska ustava določa, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb. Družina je priznana kot osnovna celica družbe, primarno pravico in dolžnost, skrbeti za svoje otroke, imajo starši. V primeru, da starši za svoje otroke ne poskrbijo, to vlogo prevzame država. V slovenskem prostoru so na področju predstavljanja in uresničevanja otrokovih pravic zelo dejavne civilnodružbene organizacije, osrednja institucija za varstvo otrokovih pravic pa je Varuh človekovih pravic RS. V Sloveniji je leta 1994 začel veljati Zakon o varuhu človekovih pravic. Nimamo posebnega varuha otrokovih pravic, je pa bila leta 2001 v okviru strokovne službe Varuha človekovih pravic RS oblikovana posebna skupina za področje otrokovih pravic, pozneje je bil imenovan tudi varuhov namestnik za področje otrokovih pravic in socialnega varstva. Varuh človekovih pravic RS o svojem delu poroča z rednimi letnimi poročili in posebno poglavje o varstvu otrokovih pravic predstavlja vedno večji del varuhovega letnega poročila. Prizadeva si za večjo prepoznavnost med mladimi in v ta namen organizira različne aktivnosti, obiskuje šole, sodeluje na otroških parlamentih, okroglih mizah in podobnih dogodkih. Veliko dela na promociji otrokovih pravic, sodeluje z nevladnimi organizacijami v Sloveniji ter na mednarodni ravni. Prizadeva si za vzpostavitev ustrezne zakonske podlage, da bo dolžnost vseh, da se otroku prisluhne in se ga obravnava kot samostojnega nosilca pravic. To je še posebej pomembno v primerih, ko starši ne zmorejo ali ne morejo sodelovati v otrokovo korist. V ta namen se pri Varuhu človekovih pravic RS izvaja pilotni projekt Zagovornik – glas otroka. Iz Varuhovih letnih poročil je razvidno, da so se ukvarjali s kršitvami vseh pravic, ki jih določa Konvencija o otrokovih pravicah, največ pa s pravicami otrok v okviru družine, še posebej s pravico vzdrževanja stikov in neposredne zveze z obema staršema. Njegovo mnenje je, da je delo v zvezi z otrokovimi pravicami strokovno poglobil, kar ugotavlja tudi v rednih stikih z ombudsmani v tujini. Svoja mnenja in priporočila o zadevah, ki jih obravnava, podaja s podprtimi argumenti. Ocenil je, da niso uspeli primerno obdelati, kljub vsem prizadevanjem, področja sodelovanja otrok, ki ga določata 12. in 13. člen Konvencije o otrokovih pravicah. Večkrat je podal svojo oceno, da so otrokove pravice, ki jih določa Konvencija o otrokovih pravicah, v Sloveniji zagotovljene na zadovoljivi ravni in obenem opozoril, da to ne pomeni, da te ravni ni mogoče izboljšati. V svojih letnih poročilih nenehno opozarja na pogosto brezbrižnost organov, ki odločajo o otrokovih pravicah. V diplomskem delu sta postavljeni dve tezi: »V Republiki Sloveniji Varuh človekovih pravic s svojim delovanjem veliko prispeva k izboljšanju in zagotavljanju otrokovih pravic« in »število odprtih zadev na področju varstva otrokovih pravic pri Varuhu človekovih pravic narašča predvsem zaradi večje osveščenosti o otrokovih pravicah, ne pa zaradi večjega števila kršitev.« Menim, da glede na analizo varuhovega dela v letih 2010 – 2014 postavljenima tezama lahko popolnoma pritrdim.
Ključne besede: varstvo otrokovih pravic, varuh človekovih pravic, zgodovina otrokovih pravic, projekt Zagovornik – glas otroka, mednarodna zaščita otrokovih pravic
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 861; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici