| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 811
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Izvršba na nepremičnine in varstvo dolžnika : magistrsko delo
Sebastijan Tomažič, 2024, magistrsko delo

Opis: Izvršilni postopek je pravni postopek, ki se vodi po določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in katerega cilj je, da dolžnika prisili, da izpolni svoje obveznosti do upnika. Do izvršbe pride, kadar nekdo prostovoljno ne želi poravnati dolga ali izpolniti kakšnih drugih obveznosti. Avtor magistrske naloge predstavlja izvršbo na nepremičnine in varstvo dolžnika pri samem postopku. Uvodoma predstavi temeljna načela izvršbe, subjekte v izvršilnem postopku, tek postopka in pravna sredstva v izvršilnem postopku. Nadalje avtor predstavi sredstva izvršbe, med katerimi lahko izbira upnik, pri čemer še podrobneje opiše postopek izvršbe na nepremičnine. Avtor tako uvodoma predstavi pravni režim nepremičnin. Glede na to, da je del nepremičninskega prava tudi stanovanjsko pravo, avtor posebno pozornost nameni nepremičnini kot dolžnikovemu domu, pri čemer ugotovi, da gre pri izvršbi na nepremičnini, ki je obenem dolžnikov dom, za trk dveh ustavno varovanih pravic; do pravice upnika do sodnega varstva in do pravice do zasebnosti oziroma nedotakljivosti stanovanja dolžnika. Nadalje se avtor magistrske naloge podrobneje dotakne novel ZIZ, predvsem z vidika varstva dolžnika. Avtor predstavi možnosti dolžnika pred novelo ZIZ-L, nakar podrobneje opiše zadevo Vaskrsić proti Sloveniji, ki je bila povod za novelo ZIZ-L in spremembe pri varstvu dolžnika pri nepremičninski izvršbi, predvsem pa se osredotoči na novelo ZIZ-M in Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-171/16, Up-793/16, ki je pomembno vplivala na spremembo določenih institutov pri noveli ZIZ-M. Pri predstavitvi novel je avtor še posebej pozoren na spremembe instituta predloga za spremembo dovoljenega izvršilnega sredstva in odloga izvršbe. Avtor ugotavlja spremembe položaja dolžnika pri izvršbi na nepremičnine skozi različne novele, nadalje pa opiše tudi izvršilne postopke v drugih državah in s primerjalno pravno metodo ugotavlja različne možnosti dolžnika v različnih pravnih redih.
Ključne besede: izvršilni postopek, pravica upnika do sodnega varstva, varstvo dolžnika, Vaskrsić proti Sloveniji, USRS odločba U-I-171/16, Up-793/16
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
Vloga in delovanje inšpekcije za delo v RS : magistrsko delo
Ana Rous, 2024, magistrsko delo

Opis: Področje dela ponazarja bistveni del družbenega sistema, ki neposredno vpliva na posameznikovo kakovost življenja, hkrati pa prispeva k širši javni koristi. Ker je področje dela tako kompleksno, je posledično podvrženo večjim možnostim za kršitve, kot so izkoriščanje delavcev, nespoštovanje delovnopravne zakonodaje ter izigravanje predpisov, kar lahko resno ogroža pravice delavcev in njihovo varnost. Iz tega vidika je reden in učinkovit sistem inšpekcijskega nadzora nujen, saj ustrezno sankcionira tovrstne kršitve, hkrati pa služi kot preventiva pred nadaljnjimi kršitvami. Inšpekcijski nadzor ima kontradiktorno naravo; na eni strani so delodajalci, ki ob ugotovljenih kršitvah in naloženih sankcijah izražajo odpor in jezo, na drugi strani pa so delavci, ki so nezadovoljni, kadar kršitve niso odkrite ter sankcionirane. Inšpekcija za delo ima ključno vlogo pri nadzoru nad izvajanjem predpisov, ki urejajo to področje. Njena glavna naloga je zagotavljanje zakonitosti ter skladnosti z delovnopravno zakonodajo, vendar pa njeno delovanje ne obsega zgolj kaznovanje kršiteljev; s svojo svetovalno funkcijo spodbuja k zagotavljanju varstva pravic delavcev ter izboljšanje delovnih razmer, kar je pomembno za vzpostavitev zdravega delovnega okolja. Inšpekcijski nadzor ima velik družbeni pomen, saj omogoča vpogled v dejansko stanje na terenu, kar pripomore k identifikaciji problemov in izzivov ter iskanju ustreznih rešitev. Seznam predpisov, ki jih je treba upoštevati, je vedno daljši, hkrati pa narašča tudi število poslovnih subjektov, zato je nujno, da se nadzorni mehanizem stalno prilagaja. Vendar pa kadrovska zasedenost inšpektorata temu ne sledi, kar posledično vodi do zmanjšane učinkovitosti inšpekcijskega nadzora. Izzivov, s katerimi se sooča inšpekcija za delo, je več in se sčasoma spreminjajo, kljub temu pa je mogoče opaziti določene kršitve in težave, ki so postale skoraj že "sistemske," saj se pojavljajo že vrsto let. Iz tega razloga je analiza vloge in delovanja inšpekcije za delo ključna, saj izpostavitev izzivov, s katerimi se soočajo inšpektorji za delo, morda privede do pomembnejših sprememb, ki bodo vlogo inšpekcije okrepile, hkrati pa prispevale k ustvarjanju bolj poštenega delovnega okolja.
Ključne besede: Delovno pravo, inšpekcijski nadzor, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, ukrep delovnega inšpektorja, kadrovska problematika, varstvo pravic delavca, Evropski organ za delo, Mednarodna organizacija dela.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

3.
Učinkovitost sodobnih hidrokoloidnih oblog za rane na celjenje razjede zaradi pritiska
Anea Škorjanec, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: S staranjem prebivalstva narašča pojavnost razjede zaradi pritiska pri starejših osebah. Učenje ustreznega obvladovanja razjede zaradi pritiska je vse pomembnejše za diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu. Na voljo je ogromno sodobnih oblog za rane, vendar njihova učinkovitost ni jasna. Namen tega pregleda je ugotoviti učinkovitost sodobnih hidrokoloidnih oblog na celjenje razjede zaradi pritiska. Metode: Izvedli smo pregled literature ter uporabili opisno metodo dela. Za pridobivanje znanstvenih virov smo uporabili podatkovne baze CINAHL, PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect. Za dodatno iskanje smo uporabili iskalnik Google Scholar. Za prikaz poteka identifikacije, pregleda, vključitve ustreznih znanstvenih člankov smo upoštevali smernice PRISMA. Izbrane članke smo analizirali s tematsko analizo. Rezultati: Od skupno 172 zadetkov smo v končno analizo in sintezo vključili 9 zadetkov. Pri tematski analizi smo zapisali glavno temo: učinkovitost hidrokoloidnih oblog na celjenje RZP ter iz tega oblikovali 3 podkategorije, in sicer: razjeda zaradi pritiska, hidrokoloidne obloge ter sodobne obloge. Pomembno je upoštevati vse dejavnike in individualne potrebe pacientov pri izbiri najustreznejše sodobne obloge za zdravljenje razjede zaradi pritiska, saj kljub številnim študijam ni enoličnih dokazov, ki bi pokazali, da je ena vrsta sodobne obloge bistveno učinkovitejša od drugih pri celjenju razjede zaradi pritiska. Razprava in sklep: Potrebne so dodatne raziskave za razvoj oblog, ki bodo učinkovitejše pri celjenju razjed zaradi pritiska. Diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu morajo biti kompetentne za izvajanje učinkovite oskrbe razjed zaradi pritiska, zato pa potrebujejo znanje in izkušnje.
Ključne besede: kronična rana, patronažno varstvo, obravnava rane v domačem okolju
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (828,68 KB)

4.
Problematika zakonitosti izvajanja videonadzornega sistema : magistrsko delo
Sergeja Topolšek, 2024, magistrsko delo

Opis: Splošna uredba o varstvu podatkov povečuje pomen posameznikov in skupaj z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) ter ostalo področno ureditvijo uvaja stroge zahteve za upravljavce osebnih podatkov, še posebej pri uvedbi in izvajanju videonadzornega sistema. S takšno obdelavo upravljavci namreč globoko posegajo v zasebnost posameznikov, zato problematika zakonitosti izvajanja videonadzornega sistema postaja vse bolj pereča v luči naraščajoče uporabe teh sistemov. Videonadzor mora slediti določbam Splošne uredbe, kot so načela obdelave, pravice posameznika, na katerega se nanašajo podatki, pravne podlage za obdelavo, zavarovanje videonadzornega sistema, pogodbena obdelava in evidenca dejavnosti obdelave. Ob splošnih določbah Splošne uredbe morajo upravljavci upoštevati tudi ureditev ZVOP-2, ki videonadzorni sistem obravnava kot eno izmed področnih ureditev obdelave osebnih podatkov v členih od 76. do 80. in nadgrajuje že obstoječo ureditev ZVOP-1. Splošnim določbam o izvajanju videonadzora iz 76. člena ZVOP-2 sledijo specifične določbe, ki urejajo videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore, znotraj delovnih prostorov, v prevoznih sredstvih, namenjenih javnemu potniškemu prometu in na javnih površinah. Pri vzpostavitvi videonadzornega sistema je ključnega pomena opredelitev namenov obdelave, saj se sme obdelava izvajati le za izrecne, zakonite namene, ki morajo biti jasno določeni pred začetkom obdelave. Videonadzor se večinoma utemeljuje na podlagi zakonitega interesa upravljavca, opravljanja naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu in zakonske obveznosti upravljavca, pri čemer prihaja do razlik med dopustnostjo pravnih podlag v javnem in zasebnem sektorju. Upravljavci morajo med drugim poskrbeti tudi za ustrezno obveščanje posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, zavarovanje videonadzornega sistema, opredelitev rokov hrambe posnetkov, vodenje dnevnikov obdelave in zagotavljanje zakonite obdelave posnetkov. Odnos med posamezniki, na katere se nanašajo podatki in upravljavci je tako zasnovan na iskanju ravnovesja med zaščito zasebnosti posameznikov in varstvom njihovih podatkov ter potrebo upravljavcev po izvajanju videonadzora za svoje zakonite namene. Upravljavci so dolžni posameznikom olajšati uresničevanje njihovih pravic iz Splošne uredbe o varstvu podatkov in določiti učinkovit postopek njihovega uresničevanja. V primeru videonadzora še posebej pridejo do izraza pravica dostopa, pravica do izbrisa in pravica do ugovora. Ključno je, da se upravljavci videonadzornih sistemov zavedajo posega v zasebnost posameznikov in si prizadevajo k uporabi najmilejših ukrepov za dosego svojih namenov.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, videonadzorni sistem, Splošna uredba o varstvu podatkov, ZVOP-2, zakoniti interes, ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov (DPIA), pravice posameznika, pravica do zasebnosti, dostop v uradne službene oziroma poslovne prostore, delovni prostori, javna prevozna sredstva, javne površine
Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

5.
Zdravstveno varstvo imigrantov : magistrsko delo
Nika Benotič, 2024, magistrsko delo

Opis: Pravica do zdravstvenega varstva, ki predstavlja eno izmed najpomembnejših področij socialne varnosti, je ustavno varovana kategorija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, saj sta zdravje in življenje nenadomestljivi dobrini, zato se mora, ne glede na osebne okoliščine in družbeni položaj posameznika le ta zagotavljati vsakomur, ob čimer imigranti ne predstavljajo nobene izjeme. V Sloveniji je enakost pred zakonom zagotovljena na ustavni ravni, kar pomeni, da se mora vsem posameznikom, vključno z imigranti, zagotavljati človekove pravice in temeljne svoboščine, kar poudarjajo tudi mednarodni pravni akti. Priseljenci se ob dostopu do pravic, ki izhajajo iz zdravstvenega varstva pogosto soočajo z različnimi ovirami, ki so v prvi vrsti odvisne od njihovega pravnega statusa, s katerim je pogojena vključitev v obvezno zdravstveno zavarovanje, iz katerega izhaja širok nabor zdravstvenih storitev, medtem, ko so tisti, brez urejenega statusa, upravičeni zgolj do nujne medicinske pomoči. Ob tem se spopadajo s številnimi izzivi, med katerimi so najpogostejše jezikovne, kulturne, ekonomske in institucionalne ovire. Le te lahko bistveno vplivajo na njihovo zmožnost pridobitve ustrezne zdravstvene oskrbe, ob čimer je posebna pozornost namenjena ranljivejšim skupinam, med katere bi lahko uvrstili otroke, ženske, invalide in starejše. Zaradi stresa migracij, vojnih travm, nasilja in mučenja pred odhodom, pogojev na poti in trajanja poti ter bivalnih pogojev, dolžine bivanja, jezikovnih in kulturnih razlik, nenazadnje pa tudi njihovega pravnega statusa in s tem posledično povezanega dostopa do zdravstvenih storitev, so pogosto »tarča« nalezljivih bolezni, težav z duševnim zdravjem in kroničnih bolezni. V izogib kršitve načela enakosti in načela diskriminacije je obveznost države, da zagotovi spoštovanje dostojanstva imigrantov ter jih ne izpostavlja večjemu trpljenju, kot je potrebno za dosego ureditve pravnega statusa. Dostop priseljencev do zdravstvenega varstva v Evropi je velikokrat omejen že na formalnopravni ravni, saj se le tem ne zagotavlja enakih pravic kot domačemu prebivalstvu, tam kjer pa so formalne možnosti in pravice za migrante obstoječe na papirju, je v praksi dostop do teh oviran. Slovenija je priseljencem dolžna zagotavljati primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo, tudi če to pomeni prilagoditev zdravstvenih potreb, še posebej ranljivejšim skupinam imigrantov.
Ključne besede: medicinsko pravo, zdravstveno varstvo, zdravljenje, imigrant, migracije, pravice imigrantov
Objavljeno v DKUM: 04.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (850,17 KB)

6.
Financiranje javnih zavodov na primeru posebnega socialnovarstvenega zavoda
Luka Mrdović, 2024, magistrsko delo

Opis: Javni zavodi v Republiki Sloveniji so osebe javnega prava, ki so ustanovljeni z namenom opravljanja storitev v javnem interesu, na področju negospodarskih dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička. Ustanovijo jih republika, občina, mesto ali druge z zakonom pooblaščene javne pravne osebe. Poleg opravljanja dejavnosti javne službe, lahko javni zavodi opravljajo tudi pridobitno oziroma tržno dejavnost, v kolikor je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je zavod ustanovljen. Status javnih zavodov ureja Zakon o zavodih kot krovni zakon, ki ga nato na vsakem področju delovanja javnih zavodov nadomestijo področni zakoni. Tako Zakon o socialnem varstvu naprej ureja področje socialnega varstva, ki obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Socialno varstvene storitve opravljajo javni socialnovarstveni zavodi. Ena izmed oblik javnih socialnovarstvenih zavodov, so posebni socialnovarstveni zavodi za odrasle, ki opravljajo posebne oblike institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe. Posebni zavodi lahko poleg opravljanja dejavnosti javne službe, opravljajo tudi tržno dejavnost, vendar morajo prihodke in odhodke glede na dejavnost izkazati ločeno. Torej posebej za dejavnost javne službe in posebej za tržno dejavnost ter na koncu tudi skupaj. Ključni prihodki posebnih zavodov so poslovni prihodki, ki obsegajo prihodke od oskrbnin in prihodke od zdravstvene nege in zdravstvenih storitev. Financiranje posebnih socialnovarstvenih zavodov je sistemsko urejeno in poteka kot plačilo za opravljene storitve. Storitve oskrbe plačujejo uporabniki sami ali s pomočjo svojcev oziroma drugih zavezancev in občin, zdravstvene storitve v teh zavodih pa uporabnikom iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotavlja ZZZS. Empiričen del magistrske naloge temelji na primeru SVZ Hrastovec. Ugotovitve magistrske naloge izpostavljajo pomembnost sistema javnega financiranja posebnih zavodov, saj omogoča finančno stabilnost in kakovost njihovega delovanja. Z zadostnim javnim financiranjem se zagotavlja uporabnikom posebnih zavodov ustrezna nega in oskrba, ki je pomemben element socialne države. Analiza virov financiranja je pokazala visoko finančno odvisnost zavoda od javnih virov. Ugotovili smo tudi, da so prihodki, ki jih zavod pridobiva iz tržne dejavnosti v primerjavi s prihodki za opravljanje javne službe nepomembni, saj niso bistveno vplivali na poslovanje zavoda. Ob tem je treba poudariti, da je tržna dejavnost v SVZ Hrastovec opredeljena precej ozko in se je izvaja relativno malo. Prihodki tržne dejavnosti ne zagotavljajo zadostnih sredstev za pokrivanje stroškov zavoda pri ohranjanju visoke kakovosti storitev. Magistrska naloga na primeru nudi vpogled v strukturo financiranja posebnih socialnovarstvenih zavodov in poudarja predvsem pomen ustrezne alokacije javnih financ za podporo najšibkejšim in pomoči potrebnim skupinam prebivalstva.
Ključne besede: javni zavod, socialnovarstveni zavod, posebni zavod, zakon o zavodih, zakon o socialnem varstvu, institucionalno varstvo, viri financiranja.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

7.
Analiza dejavnikov rasti podjetja z uporabo pestel: okoljski in drugi vplivi
Nuša Sobočan, 2024, diplomsko delo

Opis: PESTEL-analiza je pomembno orodje za vsako podjetje, ki želi razumeti in obvladovati zunanje- dejavnike, ki vplivajo na njegovo poslovanje. S pregledom političnih, ekonomskih, socialnih, tehnoloških, okoljskih in pravnih dejavnikov podjetja pridobijo vpoglede, ki jim omogočajo prilagajanje strategij in sprejemanje odločilnih poslovnih odločitev. Živimo v času, ko trajnost postaja ključni element konkurenčne prednosti, zato je razumevanje okoljskih vplivov še posebej pomembno. Diplomska naloga se osredotoča na analizo dejavnikov rasti podjetja z uporabo PESTEL-analize, s posebnim poudarkom na okoljskih dejavnikih. PESTEL-analiza omogoča celovit pregled zunanjih dejavnikov, ki vplivajo na poslovno okolje in rast podjetja. Pregled posameznih komponent PESTEL-analize vključuje politične, ekonomske, socialne, tehnološke, okoljske in pravne dejavnike, pri čemer so okoljski dejavniki še posebej podrobno obravnavani glede na njihov pomen in vpliv na podjetja. Okoljski dejavniki, kot so energetska učinkovitost, ravnanje z odpadki, trajnostni razvoj izdelkov, okoljske regulative in zakoni, tržne zahteve ter vpliv podnebnih sprememb, imajo pomembno vlogo pri oblikovanju poslovnih strategij. Integracija teh dejavnikov v poslovno strategijo je ključna za doseganje dolgoročne rasti in konkurenčne prednosti. Poleg okoljskih dejavnikov so za rast podjetja pomembni tudi notranji dejavniki, kot so inovacije in razvoj izdelkov, organizacijska kultura in vodenje, človeški viri ter finančno upravljanje, ter zunanji dejavniki, kot so tržne razmere, tehnološki napredek, dostop do trgov in regulativno okolje. V empiričnem delu naloge je podrobno predstavljen primer podjetja Pipistrel. Obravnavani so dejavniki rasti podjetja, vključno s finančnimi kazalniki, tržnim položajem, širitvijo na tuje trge, inovacijami in razvojem, zeleno tehnologijo, zaposlenimi, uvedbo trajnostnih praks in zmanjševanjem okoljskega odtisa. Analiziran je vpliv posameznih dejavnikov PESTEL-analize na rast podjetja Pipistrel, pri čemer so okoljski dejavniki izpostavljeni kot ključni za njegovo dolgoročno uspešnost. Okoljski dejavniki, kot so energetska učinkovitost, trajnostni razvoj izdelkov in okoljske regulative pomembno vplivajo na rast podjetja Pipistrel. Integracija okoljskih dejavnikov v poslovno strategijo in uvedba trajnostnih praks so ključni za dolgoročno rast in uspešnost podjetja na konkurenčnem globalnem trgu na katerem posluje. Primeri uspešnega vključevanja okoljskih strategij, kot so IKEA, Tesla in Unilever, dodatno potrjujejo pomembnost teh dejavnikov za trajnostno rast podjetij. Trajnostna usmeritev je na podlagi analize in empiričnih podatkov ključna za dolgoročno rast in konkurenčnost za podjetje Pipistrel in tudi druge.
Ključne besede: PESTEL-analiza, rast podjetja, trajnost, varstvo okolja, konkurenčnost, okoljski dejavniki, podjetje
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

8.
Poročanje o družbeni odgovornosti v zavarovalništvu v Sloveniji
Sabrina Fink, 2024, diplomsko delo

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih se je med gospodarskimi subjekti v zahodnih demokracijah povečalo zavedanje, da so moralno dolžni nekaj vrniti družbi. Subjekt, ki ne bo pozitivno prispeval k družbi, bo razumljen kot družbeno neodgovoren! Da bi dokazale, da jim je »skrb« za ljudi in okolje, v katerem delujejo, so organizacije sprejele različne ukrepe. Poročila o družbeni odgovornosti gospodarskih družb/podjetij oziroma trajnostno poročilo, ki so poleg tradicionalnih letnih finančnih poročil zdaj postala letno poročilo, so eden od načinov, s katerimi dokazujejo, kako skrbni so bili v finančnem obdobju, ki se je pravkar končalo, in kako nameravajo nadaljevati da bo v prihodnjih obdobjih še bolj. Družbena odgovornost podjetja se nanaša na vrsto zelo raznolikih vedenjskih vidikov v podjetju in njegov vpliv na okolje v najširšem smislu. Ti vidiki so večinoma pokriti s poročanjem na področjih ESG (Environment, Society, Governance). Za družbeno odgovornost je značilna odgovorna poslovna praksa, zavzemanje za prostovoljne pobude, ki presegajo pravne in pogodbene zahteve, vključevanje družbeno odgovornih aktivnosti v poslovni načrt in upravljanje podjetja, opredelitev trajnostnih ukrepov in aktivnosti za različne interesne skupine podjetja, usklajevanje finančnih socialnih in okoljskih koristi za izboljšanje celovite konkurenčne pozicije podjetja. V nalogi bomo izpostaviti pomembnost poročanja o družbeni odgovornosti. Zanima nas, katere informacije o družbeni odgovornosti izkazujejo slovenske zavarovalnice v svojih letnih poročilih za leto 2021. V raziskavi upoštevamo 13 zavarovalnic. V raziskavi smo ugotovili, da večinoma vse zavarovalnice poročajo o družbeni odgovornosti (letno poročilo, splet).
Ključne besede: družbena odgovornost, poročanje o družbeni odgovornosti, zavarovalnice, letno poročilo, trajnostni razvoj, splet, zdravje in varstvo okolja, dejavniki, poslovna politika
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (984,68 KB)

9.
Varstvo osebnih podatkov kot temeljna človekova in pacientova pravica : magistrsko delo
Ema Turnšek, 2024, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava vprašanja in dileme varstva osebnih podatkov zdravstvene narave in jih locira v pravnem sistemu. V glavnem se ukvarja z vrsto občutljivih osebnih podatkov zdravstvene narave. Občutljivi so zato, ker se nanašajo na lastnosti ali kvalitete človeka, zaradi katerih bi lahko bil podvržen diskriminaciji in/ali stigmatizaciji (npr. diagnoza psihološke bolezni, prizadetost, neplodnost, okuženost z virusom HIV ipd.). Slovenija je šesta država v Evropi, ki je v splošnem zavarovala pravico do varstva osebnih podatkov z Ustavo Republike Slovenije. Varstvo osebnih podatkov v zdravstvenih sistemih Slovenije pa se od takrat razvija na različne načine. V Urgentnem kliničnem centru v Ljubljani so že okoli leta 2000 izdelali Izjavo o posredovanju informacij o osebnih podatkih in o zdravstvenem stanju, ki je urejala in legitimirala posredovanje informacij pacienta. Nekoliko kasneje, leta 2008, se je začelo načrtovanje projekta eZdravje. Kljub temu, da se je njegovo izvajanje dodobra začelo šele leta 2015, je do konca krize Covid-19 projekt doživel razcvet. Prinesel je ogromno novosti, ki so se izkazale za ene bolj in druge malo manj dobre. Pojav epidemije Covid-19 je prispeval tudi naklonjenosti vlade k izdajanju številnih predpisov in odlokov, kar je rezultiralo v precejšnjem razburjenju množice, ustavnih pritožbah, zahtevah po presoji ustavnosti kot tudi v dejanskih kršitvah človekovih in pacientovih pravic. S tem se zaključi historični pregled ureditve varstva osebnih podatkov v Sloveniji in se začne podrobna opredelitev danes veljavne pravne ureditve v zvezi s pravico do varstva osebnih podatkov, ki velja v našem nacionalnem pravnem redu. Pravica do varstva osebnih podatkov pacienta ni varovana zgolj na nacionalnem nivoju, temveč tudi skozi določbe primarnega in sekundarnega prava EU ter EKČP. Magistrsko delo zajema obravnavo vseh relevantnih pravnih aktov, ki kakorkoli vplivajo na uresničevanje pacientove pravice do varstva (zdravstvenih) osebnih podatkov. Temelji varstva splošne pravice do osebnih podatkov so zastavljeni v določbah najvišjih aktov, t. j. v ustavi, primarnem pravu EU in EKČP. Poleg slednjih, magistrsko delo predstavlja tudi splošnejše pravne akte, ki urejajo pravila za zakonito uresničevanje navedene pravice, to sta Splošna uredba o varstvu podatkov kot del sekundarnega prava EU in Zakon o varstvu osebnih podatkov kot lex generalis za zadevno področje. Ker se delo osredotoča na obravnavo varstva osebnih podatkov v zdravstvenih sistemih oziroma na specifično zdravstvene osebne podatke, sega raziskava tudi do specialnih zakonov na področju zdravstva, saj le-ti predvidevajo spoštovanje pravice do varstva (zdravstvenih) osebnih podatkov v konkretnem. Varstvo osebnih podatkov zajema več pravic, denimo pravico do dostopa, pravico do omejitve obdelave, pravico do izbrisa ali pozabe, in med drugimi tudi pravico do seznanitve z osebnimi podatki. Slednja lahko na nek način asociira na pojasnilno dolžnost zdravnika. Oba fenomena namreč pokrivata pacientovo pravico do seznanitve, vprašanje je le do česa, kdaj in v kakšnem obsegu. Iz tega razloga je v magistrsko delo vključena primerjava, ki izpostavi njune razlike in določene skupne točke. Glede na to, da se večji del magistrskega dela osredotoča na pravo, veljavno v Sloveniji in deloma za EU, je na koncu vključena primerjava koncepcije varstva osebnih podatkov v dveh zelo različnih pravnih sistemih – ZDA in EU. S tem se magistrsko delo nekako zaokroži in uspešno prikaže celostno sliko varstva osebnih podatkov v smislu temeljne človekove in pacientove pravice.
Ključne besede: osebni podatki, občutljivi osebni podatki, zdravstveni osebni podatki, pravica do zasebnosti, varstvo človekovih pravic, zdravstvena dokumentacija, pojasnilna dolžnost, varstvo osebnih podatkov, medicinsko pravo, kršitve pravice do varstva osebnih podatkov
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (5,53 MB)

10.
Pravna ureditev osebnih služnosti : magistrsko delo
Tim Ograjenšek, 2024, magistrsko delo

Opis: Služnost je omejena stvarna pravica na tuji stvari, ki njenega imetnika upravičuje, da tujo stvar uporablja oziroma da od lastnika tuje stvari zahteva, da opusti določena ravnanja, ki bi mu sicer kot lastniku bila dovoljena. Institut služnosti je sicer klasičen stvarnopravni institut, katerega zgodovina sega celo v čas pred našim štetjem, v skoraj identični obliki, kot ga poznamo danes, pa se je razvil že v rimskem pravu. Služnosti so različnih vrst, med katerimi je v magistrskem delu posebna pozornost namenjena osebnim služnostim, medtem ko so ostale vrste, tj. stvarne služnosti, neprave stvarne služnosti in služnosti v javno korist, opisane le v osnovnem okviru njihovih temeljnih značilnosti. Glavnina magistrskega dela torej obsega obravnavo osebnih služnosti, katerih bistvena lastnost je, da pripadajo točno določeni osebi, v posledici tega pa niso podedljive in odsvojljive. Ne glede na dejstvo, da gre za zelo star in že davno pravno razdelan institut, se v pravni ureditvi še vedno pojavljajo določene dileme, ki so v magistrskem delu sistematično predstavljene in poglobljeno pojasnjene. Eno izmed pomembnih vprašanj, glede katerega je v teoriji zaslediti različna stališča, je vprašanje vsebine posameznih vrst osebnih služnosti oziroma v okviru tega zlasti vprašanje, ali tudi raba in služnost stanovanja vsebujeta upravičenje do uživanja stvari ali pa gre to upravičenje samo imetniku užitka. Magistrsko delo vsebuje odgovore na ta in številna druga vprašanja, med njimi tudi takšna, glede katerih v teoriji oziroma sodni praksi ni oblikovanega konsenza. Tako so v magistrskem delu natančno teoretično analizirani številni instituti v okviru osebnih služnosti, ob tem postavljeni v kontekst veljavne zakonske ureditve, mestoma pa pojasnjeni tudi s pomočjo sodne prakse in primerjalnopravne analize.
Ključne besede: osebna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, varstvo služnosti
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici