| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Varovanje prsti s trajnostnimi sistemi pridelave : magistrsko delo
Urška Povalej, 2022, magistrsko delo

Opis: Trajnostno kmetijstvo je pristop, ki zajema tri vidike trajnostnega razvoja: okoljskega, družbenega in gospodarskega. Osredotočeno je na fizično obdelavo prsti, pri čemer je usmerjeno k zmanjšanju obdelave tal in ohranjanju njene rodovitnosti. Namen magistrskega dela je razumeti pomembnost kmetovanja s trajnostnimi kmetijskimi sistemi ter njihov vpliv na varovanje in ohranjanje prsti. Cilj magistrskega dela je raziskati trajnostne prakse upravljanja s prstjo slovenskih in čeških trajnostno usmerjenih kmetij. V ta namen smo oblikovali anketni vprašalnik, s katerim smo pridobili podatke o tem, kako pri obdelovanju prsti posamezne trajnostne kmetije spremljajo in skrbijo za kakovost obdelovalne prsti. Z vprašalnikom smo pridobili odgovore sedmih slovenskih in treh čeških kmetij, katere se prioritetno ukvarjajo s pridelavo vrtnin in poljščin. Kmetije so različno trajnostno usmerjene. Največ je bilo ekoloških kmetij, dve permakulturni ter po ena biodinamična in brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). V raziskavi smo ugotovili, da vsa kmetijska gospodarstva uporabljajo več trajnostnih kmetijskih strategij za zaščito prsti hkrati, med katerimi so najpogosteje uporabljene pokrivne rastline. Vse kmetije, zajete v raziskavo, so tudi mnenja, da ukrepi za zaščito prsti uspešno branijo pred degradacijskimi procesi, med katerimi so kot najuspešnejšega označili pokrivne posevke. Čeprav kakovosti prsti ne spremljajo natančneje, so vse kmetije ocenile, da se je rodovitnost njihovih obdelovalnih površin po prehodu v trajnostno kmetovanje izboljšalo. Za kakovost prsti med drugimi ukrepi skrbijo tudi z zagotavljanjem zadostne količine organske snovi v tleh, katero najpogosteje vračajo preko žetvenih ostankov in z živinskim gnojenjem.
Ključne besede: trajnostno kmetijstvo, prst, varovanje prsti, rodovitnost prsti
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 572; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

2.
Ekološko vrednotenje prsti v Dravinjskih goricah in dolini Dravinje
Ana Vovk, 1997, izvirni znanstveni članek

Opis: Pomen ekološkega vrednotenja prsti je povezan s poudarjanjem pomena trajnostnega razvoja v zadnjem desetletju. Zaradi spoznanj o onesnaženosti in degradiranosti prsti se je pojavila potreba po varovanju in preprečevanju njenega nadaljnjega onesnaževanja. Po izbranih merilih za ekološko vrednotenje prsti so bile številčno ocenjene posamezne lastnosti prevladujočih prsti v dolini reke Dravinje in njenih pritokov Brežnice in Ličnice (severovzhodno od Poljčan) ter potoka v Dravinjskih goricah severno od Poljčan. Dolinska dna so namreč izpostavljena vse večjim pritiskom zaradi intenzivne rabe kakor tudi uvajanja novih oblik rabe. Ker izbrane doline še kažejo "naravni" videz, nas je zanimalo, kaj bi se z njimi zgodilo, če bi se sedanja raba tal spremenila (prevladujejo vlagoljubni travniki). Z ekološkim vrednotenjem prsti lahko namreč ugotovimo odziv prsti na antropogene posege
Ključne besede: prsti, ekologija, ekološko vrednotenje prsti, obremenjevanje prsti, prsti v dolinah, varovanje prsti
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 946; Prenosov: 51
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Organska snov v prsti na območju Celjske kotline
Milena Petauer, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Količina organske snovi predstavlja pomemben kazalec kakovosti prsti. Pomembno vpliva na številne fizikalne in kemijske lastnosti prsti, posledično na rodovitnost prsti ter določa vlogo prsti v ekosistemu. Količina organske snovi v prsti je odvisna odkoličine odmrlih organskih snovi, njihove sestave, procesa humifikacije, od naravnih dejavnikov, kot so podnebje, relief, matična podlaga, voda ter seveda od živih rastlin, živali in mikroorganizmov, ki živijo v prsti ter tudi od rabe tal. V prispevku je predstavljena količina organske snovi v zgornjem sloju kmetijskih zemljišč v Sloveniji ter količina organske snovi v horizontih v prevladujočih tipih prsti v celjski kotlini. Podatki kažejo, da je količina organske snovi v prsti v Sloveniji zadovoljiva. Prsti v Celjski kotlini imajo manj kot 6 % organske snovi, razlike v vsebnosti se največ kažejo v rabi tal, saj imajo prsti porasle z gozdom tudi do 35 % organske snovi v zgornjem horizontu.
Ključne besede: geografija, fizična geografija, prsti, kemične lastnosti, organske snovi, Celjska kotlina, upravljanje s prstmi, varovanje prsti
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1826; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (854,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 2.72 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici