| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Učinkovitost verbalne in neverbalne deeskalacije na zmanjšanje agresivnega vedenja in uporabe posebnih varovalnih ukrepov
Andreja Čelofiga, 2023, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča in namen raziskave: Večina smernic za obvladovanje agresivnega vedenja pri akutnih psihiatričnih pacientih opisuje uporabo deeskalacije kot metodo prve izbire, vendar so dokazi o njeni učinkovitosti nedosledni. Namen raziskave je bil oceniti učinek verbalne in neverbalne deeskalacije na pojavnost in resnost agresije ter uporabo fizičnih omejitev v akutnih psihiatričnih oddelkih. Metode: Izvedena je bila multicentrična randomizirana kontrolirana raziskava, ki je potekala v dveh fazah: izhodiščna faza je trajala pet zaporednih mesecev leta 2018, interventna faza pa enakih pet zaporednih mesecev leta 2019. Pred interventno fazo raziskave smo izvedli randomizacijo psihiatričnih bolnišnic v eksperimentalno in kontrolno skupino ter izobraževanje iz deeskalacije, namenjeno osebju v oddelkih eksperimentalne skupine. V izhodiščnem in interventnem obdobju raziskave smo ocenili incidenco in resnost agresivnega vedenja ter incidenco in trajanje epizod fizičnih omejitev. Rezultati: V izhodiščnem obdobju raziskave ni bilo statistično značilnih razlik v incidenci agresivnega vedenja in fizičnih omejitev med eksperimentalno in kontrolno skupino. Incidence agresivnih dogodkov, hudih agresivnih dogodkov in epizod fizičnih omejitev, izračunane na 100 hospitalnih dni, so se po učenju deeskalacije statistično značilno zmanjšale. Incidenčna stopnja za agresivni dogodek je bila v eksperimentalni skupini v interventnem obdobju raziskave 73 % manjša v primerjavi s kontrolo skupino (IRR = 0.268, 95 % IZ [0.221; 0.342]), incidenčna stopnja za hudi agresivni dogodek pa 86 % manjša (IRR = 0.142, 95 % IZ [0.107; 0.189]). Incidenčna stopnja epizod PVU, uvedenih zaradi agresivnega vedenja, se je v eksperimentalni skupini zmanjšala na 30 % incidenčne stopnje kontrolne skupine (IRR = 0.304, 95 % IZ [0.238; 0.386]), incidenčna stopnja epizod PVU, uvedenih iz drugih vzrokov, pa se ni zmanjšala. V eksperimentalni skupini se je statistično značilno zmanjšala tudi resnost agresivnih incidentov (p < 0.001), medtem ko se povprečno trajanje epizod fizične omejitve ni zmanjšalo. Zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da je deeskalacija učinkovita pri zmanjševanju pojavnosti in resnosti agresije ter uporabe fizičnih omejitev.
Ključne besede: agresija, posebni varovalni ukrepi, omejitev s pasovi, deeskalacija, akutni psihiatrični oddelek
Objavljeno v DKUM: 11.05.2023; Ogledov: 695; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

3.
Pristopi pri uporabi prisilne hospitalizacije v psihiatriji
Sabahudin Salkanović, 2019, diplomsko delo

Opis: Prisilna hospitalizacija predstavlja etično-moralno sporno intervencijo v zdravstveni obravnavi pacienta s težavami v duševnem zdravju. Gre za kompleksen pristop k reševanju akutnih psihiatričnih stanj v dobrobit pacienta za varovanje njegovega zdravja in ostalih. Namen diplomskega dela je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o prisilni hospitalizaciji v psihiatriji.
Ključne besede: prisilno zdravljenje, pacient, hospitalizacija proti volji, posebni varovalni ukrepi, duševno zdravje, psihiatrična zdravstvena nega, psihiatrija
Objavljeno v DKUM: 15.10.2019; Ogledov: 2590; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (752,82 KB)

4.
Posebni varovalni ukrepi v psihiatriji - etično-pravni problem
Doris Horvat, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so v teoretičnem delu predstavljeni etika, etična načela, etične dileme, ki se pojavljajo pri delu na področju psihiatrične zdravstvene nege, opredeljeni so posebni varovalni ukrepi (PVU) ter zakonodaja, ki ureja uporabo PVU na področju psihiatrične zdravstvene nege. V empiričnem delu smo želeli ugotoviti, kako pogosto se pri zdravstveni negi na psihiatričnem področju pojavljajo etične dileme. Prav tako je bil namen raziskave ugotoviti, ali izvedba PVU predstavlja težavo oz. skrb pri zdravstvenemu osebju. Ali medicinske sestre menijo, da gre pri uporabi PVU za nespoštovanje človekovega življenja, kršitev načela dostojanstva in avtonomije pri pacientu in osnovnih človekovih pravic, ter če so zdravstveni delavci, ki izvajajo in sodelujejo pri izvajanju PVU, seznanjeni s smernicami za izvedbo posebnih varovalnih ukrepov. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Pri tem smo uporabili vprašalnik, sestavljen iz osemnajstih vprašanj pol odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 25 članov tima zdravstvene nege na varovani enoti v Domu Lukavci. Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 ter IBM SPSS Statistics 19. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da je večina vprašanih (91,8 %) mnenja, da so težke odločitve, ki jih sprejemajo na svojem delovnem mestu predvsem odločanje med načeli: pravičnosti, zasebnosti in zaupanja pacientov in dejanskimi možnostmi. Zaposleni na varovani enoti Doma Lukavci so v večji meri (56 %) mnenja, da jim izvedba PVU redko predstavlja težavo oz. skrb, (72 %) vprašanih meni, da pri uporabi PVU gre tudi za kršitev načela dostojanstva in avtonomije pri pacientu. Sklep. Ljudje se med seboj razlikujemo v marsičem, vsem pa je skupno človeško dostojanstvo, do katerega imamo vsi enako pravico. V odnosu do bolnih, trpečih in ranljivih je spoštovanje človeškega dostojanstva še posebej pomembno. Medicinske sestre se pri svojem delu vsakodnevno srečujejo s situacijami, ki so povezane z zdravstvenim stanjem pacienta. Za profesionalno opravljanje svojega poklica morajo razviti visoko stopnjo etičnega zavedanja. Pri presojanju etičnih odločitev jim je v pomoč profesionalni kodeks etike, ki mora biti vodilo pri presoji njihovega delovanja.
Ključne besede: etika, etične dileme, dostojanstvo, avtonomija, posebni varovalni ukrepi
Objavljeno v DKUM: 28.10.2014; Ogledov: 4078; Prenosov: 859
.pdf Celotno besedilo (1020,15 KB)

5.
ANALIZA VARNOSTI INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJU LE - TEHNIKA, D.O.O., KRANJ
Andrejka Krničar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem izvedla analizo varnosti informacijskega sistema v podjetju Le – Tehnika d.o.o., Kranj, kjer sem tudi zaposlena. V nalogi sem predstavila podjetje in opisala njegov informacijski sistem. Podala sem tudi osnovne teoretične pojme s področja varnosti informacijskega sistema. Analizo varnosti informacijskega sistema sem naredila s popisom dobrin, njihovim vrednotenjem ter popisom groženj in ranljivosti v skladu s standardi ISO 27001 in 27005. Z izvedbo analize varnosti sem izpostavila kritična področja s področja varnosti v podjetju. Na koncu sem podala tudi predloge za izboljšavo oziroma zmanjšanje tveganja.
Ključne besede: informacijski sistem, varnost, dobrine, grožnje, analiza tveganja, varovalni ukrepi
Objavljeno v DKUM: 24.01.2013; Ogledov: 1715; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (998,63 KB)

6.
Forenzični pacient in zdravstvena nega
Tina Šeško, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega forenzičnega in agresivnega pacienta, ukrepi obveznega zdravljenja ter posebni varovalni ukrepi. S pomočjo kvantitativne raziskave smo ugotavljali, kakšna je usposobljenost članov negovalnega tima za delo s forenzičnimi in agresivnimi pacienti ter katere varnostne ukrepe uporabljajo člani negovalnega tima pri agresivnem pacientu.
Ključne besede: Zdravstvena nega, forenzični pacient, agresivni pacient, varovalni ukrepi
Objavljeno v DKUM: 29.10.2012; Ogledov: 2379; Prenosov: 496
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
Načini varovanja identitete v spletu : diplomsko delo univerzitetnega študija
Aleš Kozole, 2012, diplomsko delo

Opis: V današnjem, modernem in hitro rastočem svetu, je zelo pomembno, da se informacije širijo čim hitreje. Pred razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij se je veliko uporabljalo poštne storitve, časopise in razne objave na oglasnih deskah. Danes pa, zaradi hitrega tempa življenja in razvoja interneta ter svetovnega spleta, ostajajo te storitve rahlo v ozadju. Uporaba storitev preko spleta je preprosta in hitra, saj omogoča dostop do informacij kjerkoli in kadarkoli. Z razvojem spleta pa se je tudi posameznikova identiteta prenesla iz družbenega okolja v spletno okolje, kjer posameznik oblikuje identiteto v spletu. Identiteto v spletu tako predstavljajo osebni in občutljivi podatki, kot so EMŠO in davčna številka, varnostna gesla, PIN številke in tudi številka bančnega računa. Ker pa je dostop do spleta mogoč kjerkoli in kadarkoli, so ti podatki oziroma identiteta v spletu izpostavljeni varnostnim grožnjam, kot je kraja identitete, socialni inženiring, zlonamerni programi in razne prevare preko elektronske pošte. Zato je pomembno, da uporabnik spleta te podatke ustrezno zaščiti pred nepooblaščeno uporabo in se zavaruje pred krajo identitete. V ta namen so določena podjetja razvila varnostne elemente, ki pomagajo uporabniku pri zaščiti podatkov. A vendar sama uporaba teh elementov ni dovolj, da bi preprečili krajo identitete, kajti predvsem pri socialnem inženiringu gre za uporabo socialnih in tehnoloških veščin, kjer napadalci pridobijo osebne podatke s pomočjo uporabnikovega zaupanje, in se s tem izognejo delovanju varnostnih elementov. Da bi preprečili te zlorabe, je potrebno dvigniti raven ozaveščenosti med spletnimi uporabniki in jih podučiti o varnostnih grožnjah. To nalogo so danes prevzele varnostne agencije, ena takšnih je Evropska agencija za omrežno in informacijsko varnost ENISA, v Sloveniji pa na tem področju delujejo Informacijski pooblaščenec, Agencija za pošto in elektronske komunikacije ter centra za obveščanje SI-CERT in SAFE.SI. Ozaveščenost je še toliko bolj pomembna, ker je zaradi brezmejne razsežnosti svetovnega spleta težko uporabiti nacionalne pravne akte v boju proti kibernetski kriminaliteti.
Ključne besede: internet, grožnje, kraja identitete, varnost, varovalni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.07.2012; Ogledov: 2499; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (638,06 KB)

8.
Metodološki okvir za določanje kritične infrastrukture
Gregor Garb, Andrej Osolnik, 2008, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: kritična infrastruktura, varovalni ukrepi, nacionalna varnost
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 2852; Prenosov: 144
URL Povezava na celotno besedilo

9.
OCENA TVEGANJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA V BOLNICI GOLNIK
Žiga Trdina, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem izvedel oceno tveganj informacijskega sistema v bolnišnici Golnik – Kopa. Glavni namen naloge je predstaviti ključna področja s strani informacijskega sprejema pacienta ter povečanju ozaveščenosti glede sistema upravljanja in varovanja informacij. Prvi del naloge opisuje bolnišnico in oddelek medicinske in poslovne informatike, kjer sem tudi zaposlen. V drugem delu so zajete teoretične osnove, metode ter postopki standardizacije ISO/IEC 27000, na podlagi katerih je bila narejena konča ocena tveganja. V zaključku diplomske naloge sem iz dobljenih rezultatov podal varovalne ukrepe, ki bi v prihodnje lahko služili pri boljšemu poslovanju podjetja.
Ključne besede: - grožnja, - varovalni ukrepi, - varnost, - standardi v IT, - ocena tveganj.
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 1905; Prenosov: 296
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

10.
ANALIZA VARNOSTI INFORMACIJSKEGA SISTEMA V PODJETJU ISKRAEMECO
Andrej Šolar, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava varnost informacijskega sistema v podjetju Iskraemeco. Prvi del naloge obsega teoretične osnove s področja informacijske varnosti ter predstavitev podjetja Iskraemeco, v praktičnem delu diplomske naloge pa je izdelana kvalitativna analiza tveganja v skladu s standardom ISO/IEC 27005:2008. Na podlagi rezultatov analize tveganja so predstavljene pomanjkljivosti predvsem v obstoječem zagotavljanju fizične varnosti dobrin, kot tudi nekatere pomanjkljivosti z vidika logične varnosti. Na koncu naloge sledijo predlogi oziroma ukrepi za izboljšavo obstoječega stanja varnosti informacijskega sistema podjetja.
Ključne besede: Informacijski sistem, varnost, dobrine, grožnje, analiza tveganja, varovalni ukrepi.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2012; Ogledov: 3111; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (696,28 KB)

Iskanje izvedeno v 13.85 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici