| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Terorizem kot način reševanja arabsko-izraelskega konflikta
Miran Slapar, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: terorizem, Izrael, Palestina, varnostno-obveščevalni sistem, boj proti terorizmu
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (173,45 KB)

2.
3.
The United Nations security management system : analysis of the decision making process
Damjan Žgajner, 2016, specialistično delo

Opis: Kritična vloga Združenih Narodov (ZN), ki si prizadeva za zagotavljanje mednarodne varnosti, izboljšanju človekovih pravic, zmanjšanju neenakost razvitosti zdravstvenih sistemov, reševanje meddržavnih sporov, humanitarno delovanje, ohranjanje svetovnega miru, spodbujanje gospodarskega, kulturnega, vzgojno-izobraževalnega in znanstvenega sodelovanja med državami sveta ostaja pomembna in ključna, kot kadarkoli v postmoderni svetovni zgodovini. Za opravljanje teh nalog si v okviru ZN prizadeva osebje iz 196 držav članic, ki služijo v več kot 180 državah po vsem svetu. Vendar pa je za opravljanje nalog in doseganje zadanih mandatov, se osebje ZN sooča s številnimi varnostnimi grožnjami, ki izvirajo iz nestabilnosti posameznih držav ali regij, oboroženih spopadov in ekstremizma. Posledično, so mnogi delavci ZN, za svojo predanost, idealizmom izboljšanja sveta, in s služenjem človeštvu plačali najvišjo možno ceno ali utrpeli fizične in psihične posledice. Za pravilno reševanje tega kritičnega problema, in v skladu z načeli Ustanovne Listine Združenih narodov, so ZN vzpostavil sistem za načrtovanje in upravljanje varnostnih zadev (Sistema Združenih narodov za upravljanje varnosti ), katerega namen je zagotavljanje usklajenega skupnega pristopa za zaščito vseh zaposlenih, njihovih vzdrževan družinski članov in prostorov in sredstev ZN v državi ali na določenem območju kjer ZN delujejo (UNDG, 2011). V skladu s politiko Sistema Združenih Narodov za Upravljanje Varnosti (Sistem Varnosti ZN) je v vsaki državi primarna odgovornost za varnost in zaščito ter zaščita članov osebja Združenih narodov, vzdrževanih družinskih članov, in prostorov in sredstev ZN v pristojnosti vlade gostiteljice; ta neločljivo povezana in običajna odgovornost izhaja iz vseh funkcij vlade za vzdrževanje reda in varovanje oseb in premoženja v okviru njenih pristojnosti (UNDG, 2011). Kljub temu pa imajo ZN, kot delodajalec, nalogo da okrepijo in dopolnijo zmogljivosti vlade gostiteljice za izpolnitev prej omenjenih (varnostnih) obveznosti. To se posebej velja v državah, in okoliščinah, kjer so dejavniki varnosti in zaščite zaradi družbeno-političnega stanja negotovi, ali pa so varnostna tveganja in grožnje se posebej visoki. Posledično Sistem Varnosti ZN, predvideva in zahteva sprejem omilitvenih ukrepov, poleg tistih, za katere se lahko upravičeno pričakuje, da jih bo zagotovila vlada gostiteljica (UNDG, 2011). V zadnjih desetletju je Sistem Varnosti ZN bil pod znatnim drobnogledom, katerega so narekovali številni (tragični) dogodki in posledična (neodvisna) preiskovalna poročila. Med prelomne (tragične) varnostne dogodke, ki so narekovali spremembe Varnostnega Sistema ZN uvrščamo napad na ZN v Bagdadu in napad v Alžiriji 2007; le ta so rezultirala tri pomembna (neodvisna) preiskovalna poročila; tako imenovano »Ahtisaari poročilo« iz leta 2003, poročilo Odbora za Odgovornost (napada v Iraku) »in tako imenovano »Brahimi poročilo « iz leta 2008. Vsa tri poročila so, poleg določenih sistemskih kot individualne napak in slabosti, navajajo tudi spremembe, ki bi odražale bolj usklajen pristop načrtovanja in upravljanja varnostnih zadev ZN. Predvsem so pomembni predlogi spremembe individualnih odgovornosti ključnih akterjev Sistema Varnosti ZN na različnih ravneh, bodisi na ravni glavnega sedeža ZN (headquarters) ali na ravni države; (večja in bolj odgovorna) vloga države gostiteljice; in decentralizacije odločanja, predvsem na ravni države; kjer ZN delujejo. Posledično, so vsa tri, kot tudi druga pomembna varnostna področja, narekovala spremembo in sprejetje večje število varnostno političnih dokumentov pod skupnim imenom ang. »Security Policy Manual « v okviru Sistema varnosti ZN. Med drugim tudi dokument o »Okviru Odgovornosti« (Fremework of Accountability ) varnostno političnega sistema; ki opredeljuje odgovornosti ključnih akterjev, začenši z Generalnim sekretarjem ZN, pa vse do posameznega uslužbenca ZN. Torej, namen specialistične naloge je analiza
Ključne besede: Organizacija združenih narodov, (politični) sistem upravljanja varnosti Združenih narodov, varnostno politični dokument Združenih narodov, Uradnik za varnost, Skupina za upravljanje varnosti, SWOT, proces odločanja, Oddelek za varnost in zaščito.
Objavljeno v DKUM: 16.02.2017; Ogledov: 1798; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1015,57 KB)

4.
MOŽNOSTI UVEDBE 2+1 CEST NA SLOVENSKEM CESTNEM OMREŽJU
Miha Rozman, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljen sistem 2 + 1 cest. Ponuja alternativo prečnemu profilu dvopasovnih cest. Je vrsta prečnega profila ceste s tremi pasovi (po en vozni pas v vsako smer + dodatni prehitevalni pas z izmenjujočo se smerjo vožnje vzdolž trase). V delu so izpostavljene izkušnje izbranih evropskih držav s sistemom 2 + 1 cest, med katerimi prednjači Švedska. Oblikovali smo predlog sistema, primernega za slovensko cestno omrežje. Ta temelji na izkušnjah iz tujine ter lokalnih lastnostih cestnega omrežja ter prostorskih omejitvah. Oblikovanje elementov je potekalo na osnovi realnih okoliščin na dveh glavnih cestah. Skozi proces dela smo določili dimenzije elementov prečnega profila ceste in oblikovali detajle vseh predvidenih prehodnih območij. Opisali smo prehode na in z 2 + 1 ter prehode znotraj odseka 2 + 1. Preverili smo primernost trase po odsekih. Rezultati so poleg opisnega dela (dolžina odseka, stran širitve ceste) prikazani še grafično.
Ključne besede: sistem ceste 2 + 1, prometno tehnične lastnosti, ceste 2 + 1 z varnostno ograjo, prometna varnost, ceste 2 + 1 v Sloveniji
Objavljeno v DKUM: 08.07.2016; Ogledov: 1332; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (10,19 MB)

5.
Organiziranost in vloga varnostne službe v integralnem varnostnem sistemu podjetja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Stojan Krenker, 2012, diplomsko delo

Opis: Podjetje profesionalno organizira varnostno službo v integralnem varnostnem sistemu na podlagi dobro zastavljene varnostne politike. Odločitev vodstva je za katero varnostno službo se bodo odločili, slednja pa mora poskrbeti za fizično in tehnično varovanje. Vsi zaposleni morajo biti strokovno usposobljeni za delo, ki ga opravljajo. Način usposabljanja je na zunanjih institucijah, za določene potrebe pa se izvaja tudi interno strokovno usposabljanje. V svoj delokrog mora zagotoviti neprekinjeno delovanje službe varovanja skupaj z varnostno nadzornim centrom ter uspešno sklenjeno zavarovanje rizikov. Sam potek komuniciranja mora za uspešno delovanje varovanja potekati od varnostnega menedžerja do direktorja podjetja, pooblaščenega za varovanje. Varnostni menedžer mora biti oseba z visokimi cilji vodenja in avtoritativno močjo. Varnostna služba sodeluje tudi z drugimi službami v podjetju in navzven. Tukaj se pokaže njen širok spekter varovanja in pripravljenost na sodelovanje. Nad samim delovanjem varnostne službe mora bdeti nadzor, ki se opravlja interno in preko inšpekcij. Na podlagi vseh sprejetih licenc, ki jih pridobi varnostna služba, lahko sodeluje tudi na trgu varnostnih storitev, kjer je zaradi velike konkurence prisiljena izvajati razne novosti in se nadgrajevati. Vprašanje je, ali lahko podjetje, ki ima lastno službo varovanja, obenem tudi konkurira na trgu varnostnih storitev. Gorenje Varovanje je v pogledu lastnega varovanja in nudenja varovanja na trgu zelo visoko situirano.
Ključne besede: podjetja, varnost, varnostna politika, varnostni sistemi, integralni varnostni sistem, varnostne službe, varnostno osebje, organiziranost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.04.2013; Ogledov: 2262; Prenosov: 771
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

6.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici