| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 47 / 47
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
41.
Neprištevni storilci protipravnih dejanj
Andreja Grabušnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Biti zdrav ne pomeni samo dobrega fizičnega počutja, ampak tudi psihičnega, duševnega, notranjega, se pravi tistega, ki človeku omogoča misliti in ravnati v skladu s svojo voljo in ki ni motena s kakršnimikoli omejitvami, katerih ne more sam obvladovati. Neprištevnost je torej stanje, v katerem človek zaradi duševne motnje ali duševne manjrazvitosti ne razume pomena svojega ravnanja (in pravnih posledic, ki sledijo takšnemu ravnanju) ali pa svojega ravnanja ne more imeti v oblasti. Zaradi ugotovitve neprištevnega stanja v času izvršitve protipravnega dejanja, takšen storilec ne more biti kazensko odgovoren, saj je krivda kot temeljni element kaznivega dejanja z obstojem neprištevnosti izključena. V takšnih primerih lahko pravzaprav govorimo samo o storitvi protipravnega dejanja in ne kaznivega, pa čeprav so izpolnjeni vsi drugi elementi kaznivega dejanja, ki opravičujejo izrek kazenske sankcije. Neprištevnim storilcem se namesto kazni izrekajo varnosti ukrepi, katerih namen je odprava stanja, ki je privedlo do storitve protipravnega dejanja in hkrati preprečevanje potencialne nevarnosti ponovitve, ki jo neprištevni storilci predstavljajo sebi in družbi. Pri odločanju o neprištevnosti v času storitve protipravnega dejanja in izrekanju varnostih ukrepov, se sodišče pri svoji odločitvi lahko opira na mnenje izvedenca psihiatrične stroke, ki ga je predhodno od njega zahtevalo. Izvedenec mora svoje mnenje sodišču podati strokovno in v njem opredeliti duševno stanje storilca med izvršitvijo protipravnega dejanja in obstoj morebitne nevarnosti, da bi lahko enako ali kakšno drugo protipravno dejanje v prihodnosti ponovil. Glede na težo nevarnosti ponovitve, lahko sodišče neprištevnemu storilcu protipravnega dejanja izreče varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja, pri čemer se odloči med obveznim psihiatričnim zdravljenjem in varstvom v zdravstvenem zavodu in obveznim psihiatričnim zdravljenjem na prostosti. Ravno zaradi drugačnega obravnavanja in sankcioniranja neprištevnega storilca v primerjavi z drugimi storilci, ter srečevanja in potrebnega sodelovanja dveh različnih področij (prava in psihiatrije), pa je potrebna enotna in nedvoumna pravna ureditev, katera pa v Sloveniji kljub številnim spremembam in dopolnitvam še ni dokončno usklajena oziroma urejena.
Ključne besede: kazensko pravo, protipravno dejanje, izključitev krivde, neprištevnost, duševna motnja, duševna manjrazvitost, izvedenec psihiatrične stroke, varnostni ukrepi
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 510; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (941,11 KB)

42.
Ukrepi za zagotavljanje varnosti pri gradnji strojne lope v Žalcu
Jan Jelenc, 2017, diplomsko delo

Opis: Vzporedno z časom, postajajo v gradbeništvu projekti vedno bolj zapleteni in zahtevni. Zaradi tega prihaja na gradbišču do vedno več prisotnih in nastalih nevarnosti, posledično pa tudi do poškodb delujočih na objektu. V diplomski nalogi sem predstavil ter analiziral varnostne ukrepe v skladu z veljavno zakonodajo, skupaj s projektom za gradnjo strojne lope v Žalcu. Opisal sem potek del, ki so bila še posebej izpostavljena nevarnostim. Naštel in predstavil nujno osebno varovalno opremo ter delovno opremo s priloženim slikovnim gradivom ter analizo varnostnih ukrepov, ki so se upoštevali ves čas gradnje.
Ključne besede: gradbeništvo, varnost in zdravje pri delu, strojna lopa, varnostni ukrepi
Objavljeno: 30.05.2017; Ogledov: 371; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (36,46 MB)

43.
Preprečevanje vnosa prepovedanih predmetov in substanc v zavode za prestajanje kazni zapora
Ivo Đukić, 2017, diplomsko delo

Opis: Ena od nalog pravosodnih policistov v zavodih za prestajanje kazni zapora je, da zagotavljajo varnost, red in disciplino. Tako imajo na voljo različne ukrepe in eden od njih je, da zadržijo in zasežejo nedovoljene predmete oz. substance.V zavodih za prestajanje kazni zapora se letno zaseže veliko nedovoljenih predmetov in substanc in izhajajoč iz letnih poročil Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) to število z leti narašča. V diplomskem delu smo se osredotočili na mnenje pravosodnih policistov glede usposobljenosti za preprečevanje vnosa prepovedanih predmetov in substanc in njihov pogled ter predloge na izboljšave sistema preprečitve vnosa prepovedanih predmetov in substanc. Opredelili in pregledali smo vse vrste usposabljanja po internih virih, ki jih pripravlja URSIKS, z namenom, da se v zavode zmanjša vnos prepovedanih predmetov in substanc. Pravosodni policist mora biti za preprečitev in odkrivanje vnosa prepovedanih predmetov in substanc pravilno usposobljen, pri čemer pa je potrebno, da je seznanjen, kaj so prepovedani predmeti in substance, ter v kakšni obliki se lahko nahajajo (npr. telefon v obliki avtomobila igrače). To pomeni, da mora pri svojem delu uporabljati sodobne tehnike in naprave za odkrivanje poskusov vnosa prepovedanih predmetov in substanc, ter biti ažurno obveščen o oblikah nedovoljenih predmetov in o obstoječih nedovoljenih substancah.
Ključne besede: zavodi za prestajanje kazni zapora, prepovedani predmeti, prepovedane substance, vnos, preprečevanje, varnostni ukrepi, odkrivanje, fizično varovanje, tehnično varovanje, diplomske naloge
Objavljeno: 21.11.2017; Ogledov: 716; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (3,49 MB)

44.
Analiza pristojnosti Varnostnega sveta na podlagi VII. poglavja Ustanovne listine OZN
Gal Safran, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je zasnovano kot preglednica členov VII. poglavja Ustanovne listine Organizacije združenih narodov z njihovo analizo, ki vsebuje namen, uporabo in morebitne spornosti, ki iz njih izhajajo, vsak člen pa je tudi utemeljen s primeri uporabe iz zgodovine, ki so prikazali njegove prednosti in pomanjkljivosti. Osrednje poglavje se prične z analizo 39. člena Ustanovne listine in pojmov ogrožanja miru, kršitev miru in dejanj agresije, katerih obstoj mora Varnostni svet Organizacije združenih narodov ugotoviti kot predpogoj za uporabo začasnih ukrepov, ukrepov brez uporabe sile in oboroženih ukrepov. Te tri vrste ukrepov so nato razdelane v okviru členov, iz katerih izhajajo. Pri podpoglavju, ki obravnava oborožene ukrepe sta obravnavana tudi koncepta delegiranja pristojnosti za izvajanje oboroženih ukrepov in mirovnih operacij s pristojnostmi po VII. poglavju, ki sta se razvila kot glavna načina za premostitev praznine, ki je nastala zaradi neformiranja stalne vojske Združenih narodov, kot je bila predvidena v poglavju. Na koncu je v okviru analize zadnjega, 51. člena VII. poglavja Ustanovne listine, obravnavana še pravica do samoobrambe in variacije, ki so iz nje izšle.
Ključne besede: VII. poglavje Ustanovne listine, Varnostni svet, ogrožanje miru, kršitve miru, dejanja agresije, neoborožene sankcije, oboroženi ukrepi, pravica do samoobrambe, kolektivna samoobramba
Objavljeno: 09.07.2018; Ogledov: 306; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (352,88 KB)

45.
Skladnost organizacij s Splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov: primer uvedbe v nepridobitno organizacijo
Neli Pantner, 2018, diplomsko delo

Opis: Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov [Uredba GDPR] je tematika, ki je z uveljavitvijo 25.5.2018 v svetu podjetništva ustvarila veliko izzivov z vidika zagotavljanja skladnosti poslovnih procesov. Zaradi aktualnosti in polemičnosti Uredbe GDPR smo v teoretičnem delu analizirali zakonsko podlago za ustrezno pridobivanje, obdelavo in shranjevanje osebnih podatkov na podlagi Uredbe GDPR ter preverili priporočene korake in ukrepe pri uvajanju Uredbe GDPR v organizacijah. Na tej podlagi smo nato izvedli študijo primera uvedbe Uredbe GDPR v nepridobitno Organizacijo A, ki se ukvarja z akreditiranimi izobraževanji na spletu. Preverili smo trenutno stanje v organizaciji, izpostavili neskladnosti z Uredbo GDPR in na koncu podali predloge za odpravo neskladij ter naredili oceno učinka za projekt Organizacije A. Ugotavljali smo na katere vidike Uredbe GDPR morajo biti pozorne organizacije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem na spletu in preverili predpostavki glede skladnosti organizacije z Uredbo GDPR ter pogojev uvajanja Uredbe GDPR v nepridobitne organizacije v primerjavi s pridobitnimi. Varovanje osebnih podatkov mora v primeru spletnih izobraževanj slediti temeljnim načelom Uredbe GDPR v organizacijah, ki imajo delo povezano z osebnimi podatki. Ugotavljamo, da Organizacija A ni kršila pravic posameznikov in načel Uredbe GDPR, prostor za izboljšavo pa vidimo v pripravi pisne dokumentacije v zvezi z varovanjem osebnih podatkov. V zaključku ugotavljamo, da se v splošnem Uredba GDPR brez izjeme uvaja v vse organizacije, ki obdelujejo osebne podatke, razlike so vidne samo v strogosti potrebnih ukrepov, naravi osebnih podatkov, obsegu obdelave, številu zaposlenih in podobno.
Ključne besede: diplomske naloge, Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov (GDPR), skladnost, nepridobitna organizacija, varnost osebnih podatkov, varnostni ukrepi
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 190; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (648,93 KB)

46.
Varovanje prireditev v gostinskih lokalih
Blaž Šolinc, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja s temeljnimi pojmi in zakonodajo, ki ureja področje zasebnega varovanja, posebej pa se osredotoča na varovanje prireditev v gostinskih lokalih. Teoretično se naloga v osnovi opira na aktualno zakonodajo s področja varovanja, predvsem Zakon o zasebnem varovanju, Zakon o javnih zbiranjih in Uredbo o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah, pri tem pa predstavi ukrepe varnostnikov pri varovanju ter sam način varovanja na prireditvah v gostinskih lokalih. Diplomsko delo daje posebej velik pomen varnostnemu načrtu kot temeljnemu dokumentu in osnovi za izvedbo varovanja, ki vsebuje oceno stopnje tveganja, program varovanja ter načrt fizičnega varovanja, in ga skozi elemente, zapisane v zakonodaji, tudi natančno opiše. Vsebuje tudi predstavitev in analizo konkretnega načrta za varovanje v gostinskem lokalu, ki ga varuje zasebno varnostna družba, ter intervju z direktorjem te družbe in tremi zaposlenimi – varnostniki. Namen intervjujev je ugotoviti, kako pomemben je za uspešno opravljanje varovanja načrt varovanja. V sklepnem delu naloga potrdi predpostavko, da je varnostni načrt temeljni dokument in – pripravljen strokovno, skrbno in temeljito – osnova vsakega dobro izvedenega varovanja. S tem se strinjajo tudi sogovorniki v empiričnem delu naloge, ki zakonska in strokovna izhodišča, na katerih temelji koncept varovanja prireditev (v gostinskih lokalih), ocenjujejo kot dobra in ustrezna, pri tem pa na podlagi izkušenj kot eno od pomembnih predpostavk za kakovostno opravljeno storitev varovanja posebej izpostavljajo timsko delo in možnost prenosa izkušenj z bolj izkušenih varnostnikov na tiste, ki so šele začeli opravljati to fizično in psihično zahtevno delo.
Ključne besede: zasebno varovanje, gostinski lokali, javne prireditve, varnostni ukrepi, načrt varovanja, varnostniki, diplomske naloge
Objavljeno: 12.04.2019; Ogledov: 219; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (939,43 KB)

47.
Ukrepi za prometno varno načrtovanje cest in opremljanje obcestja s poudarkom na motoristih
Jan Jelenc, 2019, magistrsko delo

Opis: Ob hitro naraščajočem cestnem prometu je problematika prometne varnosti na cestah tako v Sloveniji kot v svetu že nekaj let med najbolj izpostavljenimi. Prometna varnost je odvisna od vrste dejavnikov. Infrastruktura je samo eden izmed elementov prometne varnosti in zagotavlja osnovni nivo varnosti oziroma temeljno varnost. Načelo odpuščanja napak voznikov predstavlja temelj koncepta “odpuščajočih cest”, gre namreč za sodoben pristop zagotavljanja varnejših cest, s katerim je mogoče preprečiti ali znižati določen odstotek prometnih nesreč, katerih vzroki so napake voznikov. Koncept je inženirski pristop, ki na način ureditve cestne infrastrukture in obcestja (ob upoštevanju fizičnih omejitev ter zmožnosti) izključi možnosti za človeške napake do neke mere in tako zagotovi zmanjšanje števila prometnih nesreč oziroma preprečitev njihovih hudih posledic. V magistrskem delu smo proučili osnovna izhodišča problema prometnih nesreč motoristov, namen in rešitve koncepta “odpuščajočih cest”. Na podlagi teh podatkov smo določili nekatere ukrepe načrtovanja varne cestne infrastrukture in obcestja za motoriste, ki izhajajo iz primerov dobrih praks evropskih držav s področja zagotavljanja varnejše cestne infrastrukture.
Ključne besede: gradbeništvo, prometna varnost, motoristi, varnostni ukrepi, odpuščajoče ceste
Objavljeno: 23.09.2019; Ogledov: 33; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici