| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Protokol za overjanje in dogovor o ključu za uporabo v brezžičnih telesnih senzorskih omrežjih
Marko Kompara, 2019, doktorska disertacija

Opis: Napredek na področjih mikroelektronike, vgrajenega računalništva in brezžične komunikacije je povzročil povečanje zanimanja za telesna senzorska omrežja. Telesno senzorsko omrežje sestavljajo senzorska vozlišča, porazdeljena v neposredni bližini telesa uporabnika, na telesu ali celo v telesu uporabnika. Vozlišča zbirajo fiziološke in druge podatke o stanju telesa in jih posredujejo zmogljivejšim napravam v obdelavo. Takšna oblika omrežja predstavlja predvsem potencial v razvoju in zmanjševanju stroškov zdravstvene oskrbe. Podatki, ki se pretakajo v takšnih omrežjih, so občutljivi. Zdravstveni podatki so tudi zakonsko opredeljeni kot posebna oblika osebnih podatkov, za katere je nujna dodatna skrbnost pri njihovem varovanju. Poleg varnega hranjenja takšnih podatkov je treba zagotavljati njihovo varnost tudi med prenosom iz senzorskih naprav v druge naprave v omrežju. To varovanje je v veliki meri odvisno od protokola overjanja in vzpostavitve ključa, ki preveri istovetnost naprav v komunikaciji in vzpostavi ključ, na podlagi katerega bo nadaljnja komunikacija šifrirana. Razvoj protokola za overjanje in vzpostavitev ključa, primernega za uporabo v telesnih senzorskih omrežjih, je zaradi zahtevane ravni varovanja in strojnih omejitev velik izziv. Cilj te disertacije je razvoj lastnega protokola za overjanje in dogovor o ključu, ki bo izpolnjeval vse varnostne zahteve in bo obenem učinkovit ter primeren za uporabo v senzorskih vozliščih. V ta namen so v doktorski disertaciji zbrane varnostne lastnosti, ki bi jih varni protokoli, primerni za uporabo v telesnih senzorskih omrežjih, morali izpolnjevati, ter možni napadi, na katere bi morali biti odporni. V okviru doktorske disertacije je bil izveden pregled literature, na podlagi katere je bila razvita nova klasifikacija obstoječih protokolov vzpostavitve ključa. Ob pregledu obstoječih protokolov je bila posebna pozornost posvečena tudi analizam, ki so jih avtorji takšnih protokolov izvedli za dokazovanje varnosti in učinkovitosti predstavljenih protokolov. Iz tega je nastal seznam metod vrednotenja varnosti in učinkovitosti protokolov. Disertacija predstavi dva nova lahka protokola vzpostavitve ključa, namenjena uporabi v telesnih senzorskih omrežjih. Protokola omogočata vzpostavitev komunikacije s senzorskim vozliščem na varen in nezahteven način. V dokaz tega je za vsak protokol opravljena varnostna analiza s hevristično metodo vrednotenja varnosti in analiza učinkovitosti, ki vključuje tudi primerjavo predlaganih protokolov z obstoječimi sorodnimi protokoli.
Ključne besede: overjanje, vzpostavitev ključa, dogovor o ključu, telesno senzorsko omrežje, varnostni protokol
Objavljeno: 04.10.2019; Ogledov: 620; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

2.
PRIMERJALNA ANALIZA VARNOSTNIH MEHANIZMOV SPLETNEGA BANČNIŠTVA NLB D.D. IN NOVE KBM D.D.
Damir Kontrec, 2011, diplomsko delo

Opis: S hitrim razvojem interneta se je marsikatera storitev prenesla tudi v virtualni svet. Leto 1997 je bilo prelomno za spletno bančništvo na slovenskem trgu, saj je to storitev začela ponujati banka SKB. Danes pa živimo v času, kjer praktično vse banke ponujajo storitev spletnega bančništva. Kljub dobri ponudbi bank, pa ta storitev pri nas ni tako zelo uveljavljena. Raziskave kažejo, da smo v primerjavi z evropskimi državami na repu razpredelnice. Videti je, da bodo banke morale poiskati nove, bolj zanimive pristope s katerimi bodo pritegnile svoje komitente k uporabi te storitve. Dejstvo je, da z uporabo spletnega bančništva pridobi tako banka, kot komitent. Živimo v času, ko je čas dragocena dobrina, tako lahko z uporabo tovrstne spletne storitve veliko prihranimo, saj ni čakalnih vrst, storitev pa je na voljo 24 ur na dan. Eden izmed glavnih razlogov, zakaj se ne poslužujemo storitve v večji meri, je vprašanje varnosti. Na spletnih straneh bank, lahko najdemo vsa potrebna navodila za varnejše opravljanje spletnih storitev. Mehanizmi, s katerimi se banke poslužujejo, da bi zagotovile največjo varnost, se med sabo razlikujejo. Vredno je izpostaviti možnost osebnega sporočila ter možnost obveščanja preko SMS sporočila pri vstopu v NLB Klik ali ob opravljeni transakciji pri Bank@Netu. Z omejitvijo dnevnega ali mesečnega limita pa uporabnik omeji porabo sredstev na računu. Pri Novi KBM so se odločili za zanesljivo obliko overjanja z enkratnimi gesli, ki jih generira identifikacijska kartica SecureID. Z uporabo enkratnih gesel, se uporabnik dodatno zaščiti pred krajo gesla, ki je v tem primeru brezpredmetna, saj se za ponoven vstop generira novo, unikatno geslo. Dvomi glede varnosti se manjšajo, a ne bodo nikoli izginili. Absolutne varnosti na spletu nam ne more nihče zagotoviti, tako je tudi pri spletnem bančništvu. Tako morajo banke znova in znova posodabljati in odpravljati napake pri aplikacijah, ki se ugotovijo med uporabo. Za našo varnost na spletu pa lahko naredimo največ mi sami. Na internetu je dosti virov, kjer lahko najdemo navodila za varnejšo uporabo spleta, na nas samih pa je, če bomo naredili korak v pravo smer in se ustrezno izobrazili na tem področju.
Ključne besede: Spletno bančništvo, razvoj, ZEPEP, Varnostni mehanizmi, varnost, šifriranje, digitalni certifikat, protokol za varen prenos podatkov, požarni zid, NLB, Nova KBM, NLB Klik, Bank@Net
Objavljeno: 19.01.2012; Ogledov: 2632; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

3.
VARNI GOVORNI KLICI PREKO OMREŽIJ IP
Uroš Bandelj, 2009, diplomsko delo

Opis: IP-telefonija omogoča cenovno ugodno in ustrezno kakovostno komunikacijo preko podatkovnih omrežij z uporabo medmrežnega protokola (IP). Tema te diplomske naloge je varen prenos govora preko podatkovnih omrežij z uporabo tega protokola. To dosežemo z uporabo varnostnih protokolov, ki ne povzročajo nepotrebnega dodatnega prometa, in s hitrimi algoritmi za šifriranje. Na začetku diplomske naloge je opisan osnovni koncept IP-telefonije. V nadaljevanju so opisane varnostne tehnologije, uporabljene v IP-telefoniji. Poseben poudarek je na varnostnih protokolih, ki so uporabljeni v testnem primeru na koncu diplomske naloge.
Ključne besede: IP-telefonija, zaupnost, celovitost, varnostni protokol, šifriranje, overjanje
Objavljeno: 30.11.2009; Ogledov: 2092; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici