| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ZA PODJETJA NA PRIMERU TREH NAJVEČJIH SLOVENSKIH BANK
Jožica Kodrič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavila elektronsko bančništvo, ki je postalo izredno pomembna bančna storitev. Elektronske bančne storitve so dostopne 24 ur na dan, vse dni v letu, kar je zelo pomembno za podjetja, ki potrebujejo nemoten finančni tok in nenehen pregled nad finančnimi sredstvi. V prvem delu sem predstavila elektronsko poslovanje, njegov pomen ter različne oblike elektronskega poslovanja. Elektronsko poslovanje je v sodobnem poslovnem svetu postalo nepogrešljivo. Organizacije ga uporabljajo zato, da si znižajo stroške poslovanja in prihranijo čas. V drugem delu sem opredelila elektronsko bančništvo, njegove prednosti in slabosti. Predstavila sem tudi storitve elektronskega bančništva kot so bančni avtomati, plačilne kartice, telefonsko in mobilno bančništvo ter internetno bančništvo. Banke storitve elektronskega bančništva prilagajajo uporabnikovim zahtevam in potrebam ter jih sproti dopolnjujejo. Tretji del sem namenila varnosti elektronskega bančništva in predstavila varnostne mehanizme. Banke zelo dobro skrbijo za varnost elektronskega bančništva in sicer varovanje poteka na več ravneh. Varovani so podatki, ki se pretakajo med vašim računalnikom in bančnim strežnikom, tako da jim nihče ne more prisluškovati (za to poskrbi protokol https), varovan pa je tudi dostop. V elektronsko banko se lahko prijavite le, če poznate pravo kombinacijo tajnih podatkov. Za varnost pa moramo poskrbeti tudi sami in sicer s previdnostjo ter upoštevanjem pravil in nasvetov, ki smo jih dobili na banki. V četrtem delu sem predstavila storitve elektronskega bančništva, ki jih ponujajo tri največje slovenske banke podjetjem. Na koncu sem naredila primerjavo in ugotovila, da se ponudba vseh treh primerjanih bank bistveno ne razlikuje, kajti ko ena banka uvede novo storitev ji kar hitro sledijo ostale.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, bančni avtomati, plačilne kartice, mobilno bančništvo, telefonsko bančništvo, internetno bančništvo, varnostni mehanizmi
Objavljeno: 19.11.2009; Ogledov: 1799; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (591,96 KB)

4.
VARNOST ELEKTRONSKIH PLAČILNIH SISTEMOV
Lucija Buser, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili pojem elektronsko bančništvo, njegov razvoj in delovanje, ter opredelili prednosti in slabosti, ki so za uporabnike takšnega načina poslovanja pomembne. Vsako podjetje oziroma posameznik, ki uporablja takšen način poslovanja mora poskrbeti za varnost le tega, saj se z razvojem predvsem internetnega bančništva, pojavljajo različni načini škodljivih programov kot so: virusi, črvi, trojanski konji, logične bombe. Zato smo podrobneje predstavili varnostne mehanizme kot so: šifriranje, elektronski podpis, požarni zid, pametne kartice, protokoli za varni prenos, ki jih banke uporabljajo, da ustrezno zaščitijo računalniške sisteme. Na koncu same naloge pa smo še podrobneje opredelili management varnosti elektronskega plačilnega sistema in njegova tveganja. Kljub učinkoviti zaščiti in varnostni elektronskega plačilnega sistema, se moramo zavedati, da ne glede na vse, še vedno obstaja možnost, da pride do zlorab, zato je zelo pomembno, da smo pri uporabi e-bančništva kar se da previdni.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, računalniški virusi, črvi, varnost, varnostni mehanizmi, šifriranje, digitalni podpis, digitalno potrdilo, požarni zid, varnostni protokoli, elektronski plačilni sistem.
Objavljeno: 30.11.2009; Ogledov: 1956; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (600,04 KB)

5.
RAČUNALNIŠKI KRIMINAL IN ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO
Andreja Valentan, 2010, diplomsko delo

Opis: Elektronsko bančništvo je danes najpogosteje uporabljena oblika komuniciranja z banko saj je preprosta, cenejša od klasičnega poslovanja, z njo se izognemo dolgim čakalnim vrstam v bankah, bančne storitve pa lahko opravljamo 24 ur na dan. Ne smo pa pozabiti, da je največji problem varnost: Kako zaščititi uporabnike e-bančništva pred hekerji, ki prežijo nanje na spletu. Z vedno več uporabniki raste namreč tudi število zlorab. Računalniški kriminal je najlažji zaslužek, kriminalce pa je zelo težko izslediti. Najpogosteje uporabljena spletna goljufija je phishing oz. lažne spletne strani. Najlažje je narediti lažno spletno stran, kjer bomo vpisali svoje podatke, pin in številke bančnih kartic. Tako na najlažji način poberejo ves denar z računa. Banke pri nas so zelo dobro zaščitene pred vlomi z raznimi programi in programskimi rešitvami, uporabniki pa morajo za svojo varnost poskrbeti sami, saj so sami največji krivci, če ostanejo brez denarja. Preko spleta nikdar ne smejo zaupati svojih osebnih podatkov drugim osebam. Morajo pa tudi upoštevati navodila za uporabo e-bančništva in varnostne ukrepe, ki jih vsaka banka objavi za svoje komitente, saj je slabo, tako za banko kot uporabnika, če si hekerji prilastijo tuj denar.
Ključne besede: e-bančništvo, bankomati, plačilne kartice, internet, zlorabe, varnost, phishing, varnostni mehanizmi
Objavljeno: 20.09.2010; Ogledov: 1843; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (736,58 KB)

6.
KAKOVOST SPLETNIH STRANI NA PRIMERU NOVE KREDITNE BANKE MARIBOR
Andreja Korošec, 2010, diplomsko delo

Opis: Elektronsko bančništvo je kakršenkoli način poslovanja z banko, neodvisen od bančne poslovalnice. Na voljo je 24 ur na dan, 7 dni v tednu. Danes elektronskemu bančništvu predstavljajo največjo nevarnost »Phishing napadi« oz. spletno ribarjenje, s pomočjo katerega poskušajo osebe priti do zaupnih podatkov. Za varnost svojega poslovanja mora v prvi vrsti poskrbeti sam uporabnik in upoštevati navodila banke. Nujo vsake organizacije predstavljajo spletne strani, ki morajo na preprost, hiter in razumljiv način prikazati čim več informacij. Pred samo izdelavo spletne strani je potrebno opredeliti komu bo spletna stran namenjena, ter kakšni so cilji izdelave spletne strani. Kakovost spletne strani je odvisna od njene uporabnosti, funkcionalnosti ter izpolnjevanja namena. Uporabne so tiste spletne strani, ki so: informativne, aktualne, všečne, preproste, hitre ter obiskane. Bolj kakovostna stran ima več obiskovalcev in organizaciji prinaša dobiček, zanemarjanje kakovosti pa lahko prinese organizaciji izgubo.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, prednosti in slabosti, nevarnosti, varnostni mehanizmi, spletna stran, kakovost, uporabnost.
Objavljeno: 12.11.2010; Ogledov: 1716; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (952,38 KB)

7.
VARNOST ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA V PODJETJU
Mitja Potočnik, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Elektronsko poslovanje prinaša podjetjem in ostalim udeležencem veliko koristi, kot so zniževanje stroškov, krajši rok dobave, manjše stroške nabave, prodaje ter seveda tudi hitrejšo mobilnost na trgu. Po drugi strani pa je razmah elektronskega poslovanja povzročil tudi, da se je v večji meri začel razvijati računalniški kriminal. V vsakem podjetju je zato pomembno, da si natančno opredelijo svojo varnostno politiko. Da udeležence poučijo, kako ravnati, če opazijo, da je prišlo do kakršne koli zlorabe. V takem primeru je najboljše, da o tem obvestijo strokovnjake, ki imajo s tem največ izkušenj, da se oni pravilno lotijo reševanja tega problema. Kljub vsem varnostnim mehanizmom velja, da se največ vdorov v sisteme zgodi zaradi napak, nepozornosti in nepremišljenosti uporabnikov. Vsak naj bi poskrbel, da bi imeli v podjetju nameščene varnostne mehanizme, najsodobnejše protivirusne programe ter požarne zidove. Bolj kot so podatki zaupni, večjo stopnjo varnosti moramo zagotoviti. Dejstvo je, da tudi vse zlorabe in računalniški kriminal ne bodo preprečili, da bi se elektronsko poslovanje še naprej razvijalo s tako naglico. Zavedati se moramo, da živimo v moderni družbi z visoko informacijsko tehnologijo. Niti zlorabe elektronskega poslovanja ne preprečujejo ljudem, da ga ne bi uporabljali.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, računalniški kriminal, varnostna politika, varnostni mehanizmi varnostni mehanizmi, • grožnje in nevarnosti.
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 2254; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (432,84 KB)

8.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO V MALEM PODJETJU
Jerneja Žgajner, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju smo opisovali elektronsko bančništvo z vidika malih podjetij. Ugotovili smo, da se opisane banke zelo trudijo, da svojim komitentom nudijo veliko ponudbo elektronskega bančništva. Ker je tehnologija vedno naprednejša, morajo banke delovati konkurenčno, da bodo obdržale svoje komitente. Tudi elektronsko bančništvo ima svoje prednosti in slabosti. Izmed najpomembnejših prednosti so prihranek časa, dosegljivost 24 ur na dan in pa seveda nižja cena poslovanja. Slabost vsega tega je seveda varnost. Zato morajo banke zagotoviti ustrezno varnost, saj lahko zelo hitro pride do zlorabe podatkov. Med sabo smo primerjali pet največjih bank v Sloveniji. Te banke se glede ponudbe elektronskega bančništva in storitev ne razlikujejo veliko. Banka Celje d.d. in NLB d.d. svojim komitentom ne nudita mobilnega bančništva, NKBM d.d. in SKB d.d. pa pri storitvah internetnega bančništva ne nudita dela z e-računi. Podjetje, ki smo ga opisali zelo veliko posluje preko internetnega bančništva, saj zelo prihranijo na času in denarju. Zato je naša trditev, da podjetje uporablja elektronsko bančništvo večinoma za plačevanje, pravilna.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, storitve elektronskega bančništva, varnostni mehanizmi
Objavljeno: 08.11.2011; Ogledov: 980; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (545,10 KB)

9.
PRIMERJALNA ANALIZA VARNOSTNIH MEHANIZMOV SPLETNEGA BANČNIŠTVA NLB D.D. IN NOVE KBM D.D.
Damir Kontrec, 2011, diplomsko delo

Opis: S hitrim razvojem interneta se je marsikatera storitev prenesla tudi v virtualni svet. Leto 1997 je bilo prelomno za spletno bančništvo na slovenskem trgu, saj je to storitev začela ponujati banka SKB. Danes pa živimo v času, kjer praktično vse banke ponujajo storitev spletnega bančništva. Kljub dobri ponudbi bank, pa ta storitev pri nas ni tako zelo uveljavljena. Raziskave kažejo, da smo v primerjavi z evropskimi državami na repu razpredelnice. Videti je, da bodo banke morale poiskati nove, bolj zanimive pristope s katerimi bodo pritegnile svoje komitente k uporabi te storitve. Dejstvo je, da z uporabo spletnega bančništva pridobi tako banka, kot komitent. Živimo v času, ko je čas dragocena dobrina, tako lahko z uporabo tovrstne spletne storitve veliko prihranimo, saj ni čakalnih vrst, storitev pa je na voljo 24 ur na dan. Eden izmed glavnih razlogov, zakaj se ne poslužujemo storitve v večji meri, je vprašanje varnosti. Na spletnih straneh bank, lahko najdemo vsa potrebna navodila za varnejše opravljanje spletnih storitev. Mehanizmi, s katerimi se banke poslužujejo, da bi zagotovile največjo varnost, se med sabo razlikujejo. Vredno je izpostaviti možnost osebnega sporočila ter možnost obveščanja preko SMS sporočila pri vstopu v NLB Klik ali ob opravljeni transakciji pri Bank@Netu. Z omejitvijo dnevnega ali mesečnega limita pa uporabnik omeji porabo sredstev na računu. Pri Novi KBM so se odločili za zanesljivo obliko overjanja z enkratnimi gesli, ki jih generira identifikacijska kartica SecureID. Z uporabo enkratnih gesel, se uporabnik dodatno zaščiti pred krajo gesla, ki je v tem primeru brezpredmetna, saj se za ponoven vstop generira novo, unikatno geslo. Dvomi glede varnosti se manjšajo, a ne bodo nikoli izginili. Absolutne varnosti na spletu nam ne more nihče zagotoviti, tako je tudi pri spletnem bančništvu. Tako morajo banke znova in znova posodabljati in odpravljati napake pri aplikacijah, ki se ugotovijo med uporabo. Za našo varnost na spletu pa lahko naredimo največ mi sami. Na internetu je dosti virov, kjer lahko najdemo navodila za varnejšo uporabo spleta, na nas samih pa je, če bomo naredili korak v pravo smer in se ustrezno izobrazili na tem področju.
Ključne besede: Spletno bančništvo, razvoj, ZEPEP, Varnostni mehanizmi, varnost, šifriranje, digitalni certifikat, protokol za varen prenos podatkov, požarni zid, NLB, Nova KBM, NLB Klik, Bank@Net
Objavljeno: 19.01.2012; Ogledov: 2287; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

10.
Zahteve javnega interesa pri zasebnem varovanju : diplomsko delo
Uroš Čadež, 2012, diplomsko delo

Opis: Dejavnost zasebnega varovanja se v Republiki Sloveniji intenzivno razvija zadnji dve desetletji. Pred enim letom je bil sprejet nov Zakon o zasebnem varovanju (ZzasV-1), ki po novem opredeljuje tudi javni interes ali boljše določa, da se področje zasebnega varovanja, kot dejavnosti ureja v javnem interesu zaradi zaščite javnega reda, varnosti ter varnosti naročnikov, tretjih oseb in varnostnega osebja. Besedna zveza »javni interes« je pogosto uporabljena, v redkih primerih pa jasno definirana ali opisana. Z namenom širšega pogleda na pomen »javnega interesa« so bili pridobljeni različni pravni akti ter strokovni članki, ki so bili analizirani in med seboj primerjani. Dejansko je javni interes v redkih primerih jasno opredeljen. Zasebna varnost je opredeljena kot partner pri zagotavljanju manjšega dela notranje varnosti v Republiki Sloveniji, vzporedno z državnimi subjekti. Poglavje naloge o zasebni varnosti je namenjeno prikazu enega dela varnostnih mehanizmov v Republiki Sloveniji, pri tem pa opravljena pa je tudi primerjava med temi varnostnimi mehanizmi. Posebej je opredeljena dejavnost zasebnega varovanja, področja delovanja ter odnosov med zasebnimi in državnimi mehanizmi zagotavljanja varnosti. Zaključki na temo javnega interesa v zasebnem varovanju so predstavljeni preko zastavljenih tez. Ne glede na to, da je področje urejeno skladno z javnim interesom, pa se na nekaterih manjših segmentih lahko pojavijo dileme in vprašanja, ki bi bila lahko tema kakšne naloge raziskovalne narave.
Ključne besede: varnost, varnostni mehanizmi, zasebno varovanje, javni interes, diplomske naloge
Objavljeno: 09.07.2012; Ogledov: 1530; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (336,66 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici