SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
UVAJANJE KAMPANJE SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE ''VARNA KIRURGIJA REŠUJE ŽIVLJENJA'' V UKC LJUBLJANA
Nina Rahne, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo spremljali projekt uvajanja kampanje Svetovne zdravstvene organizacije »Varna kirurgija rešuje rešuje življenja« v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Projektna skupina je posnela stanje uporabe obstoječih varnostnih seznamov za paciente v centralnem operacijskem bloku UKC Ljubljana. Naredila se je primerjava s kirurškim varnostnim kontrolnim seznamom Svetovne zdravstvene organizacije. Predlagan kirurški varnostni kontrolni seznam smo prilagodili razmeram v UKC Ljubljana, napisali navodila za njegovo uporabo in ga poskusno uvedli. Po poskusnem obdobju smo ga ponovno prilagodili potrebam in ga uvedli v operacijske dvorane Kirurške klinike, kasneje pa tudi v ostale operacijske dvorane v UKC Ljubljana. Uporaba kirurškega varnostnega kontrolnega seznama izboljša komunikacijo tima, doslednost oskrbe ter tako zmanjša zaplete in smrti povezane z operacijo. Tudi v UKC Ljubljana so se pokazali pozitivni učinki njegove uporabe. Na koncu smo podali predloge za izboljšave, kot sta na primer razširitev in posodobitev informacijske podpore, da bi bil kirurški varnostni kontrolni seznam na zaslonu na dotik, ali pa bi imeli v operacijski sobi elektronske table z izdelanim obrazcem.
Ključne besede: Kakovost v zdravstvu, Varna kirurgija, Kirurški varnostni kontrolni seznam, Kirurški zapleti, Management kakovosti
Objavljeno: 18.01.2011; Ogledov: 1810; Prenosov: 266
.pdf Polno besedilo (19,02 MB)

5.
Izgradnja modela izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega managementa v gospodarstvu : magistrsko delo
Darijan Vaupotič, 2012, magistrsko delo

Opis: Osebna varnost, varnost premoženja in s tem povezano varovanje nam predstavlja potrebo, ki je po pomembnosti takoj po zadovoljitvi fizioloških potreb. Popolne varnosti ni oziroma je ne moremo vzpostaviti. Lahko pa na podlagi prepoznave in ocene morebitnih škodljivih posledic določimo ukrepe, pravila in postopke za zmanjševanje le-teh. Širina in poznavanje postopkov varnostnega ukrepanja se spreminjajo z vsakim trenutkom, s spreminjanjem družbe, družbenega okolja in z razvojem tehnologije. Kot omenjeno zgoraj ni modela izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega managementa v gospodarstvu, ki bi zagotavljal varnostnemu managerju pridobitev znanj, veščin in kompetenc za popolno odpravljanje varnostno ogrožajočih dogodkov. Magistrsko delo predstavlja formalne izobraževalne programe na področju varovanja v Republiki Sloveniji, primerljive izobraževalne programe iz tujine ter program usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnih managerjev, ki imajo oziroma želijo pridobiti nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostni menedžer/varnostna menedžerka. Na koncu sta povzeta še mednarodna programa organizacije ASIS. V empiričnem delu naloge uvodoma predstavljamo intervjuja s pomočjo katerih smo pridobili mnenje o ustreznosti izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega managementa v gospodarstvu. Svoje mnenje sta podala predsednik Zbornice Republike Slovenije za razvoj slovenskega zasebnega varovanja in vodja Sektorja za zasebno varstvo in občinsko redarstvo ter druge oblike varnostnega samoorganiziranja v Direktoratu za policijo in druge varnostne naloge. V drugem delu so predstavljeni izsledki raziskave, ki je bila opravljena med varnostnimi managerji v gospodarstvu. Ugotovili smo, da varnostni managerji kot najpomembnejše ocenjujejo znanje s področja obvladovanja izrednih varnostnih dogodkov ter varovanja poslovnih skrivnosti.
Ključne besede: gospodarstvo, varnostni management, izobraževanje, usposabljanje, magistrska dela
Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 1138; Prenosov: 233
.pdf Polno besedilo (2,90 MB)

6.
Večkriterijski model učinkovitosti informacijske varnosti v organizacijah
Kaja Prislan, 2016, doktorska disertacija

Opis: Informatizacija poslovnih procesov spreminja koncepte zagotavljanja organizacijske varnosti. V doktorski disertaciji pojasnimo, kako v sodobnem poslovnem svetu pristopiti k upravljanju informacijske varnosti, kakšen je njen vpliv na poslovni uspeh in kako presoditi njeno zrelost. V situaciji, ko se evolucija informacijskih groženj odvija ob boku težkih gospodarskih razmer, je namreč veliko organizacij nesposobnih obvladovanja informacijskih tveganj in hkrati slediti tehnološkim trendom. Ugotovitve doktorske disertacije predstavljajo pristop k zagotavljanju tega ravnovesja, uporabne pa so za lastnike podjetij, managerje, strokovni kader in ostalo zainteresirano javnost. Ugotavljamo, da je upravljanje informacijske varnosti omejeno predvsem zaradi slabe informacijske podpore pri načrtovanju. Tiste organizacije, ki ne ugotavljajo izhodiščne situacije in presojajo uspešnosti ter učinkovitosti varnosti, ne morejo doseči skladnosti med operativnimi ukrepi, varnostnimi potrebami ter organizacijsko strategijo. V ospredje razprave zato postavljamo presojanje kakovosti informacijske varnosti. To področje proučujemo skozi prizmo poslovne funkcije, izhodišče pa predstavljajo priporočila iz področja varovanja informacijskih tehnologij, sledijo teorije sistemov, preprečevanja groženj/kriminalitete, managementa ter organizacije. Glavni rezultat je interdisciplinarni model ocenjevanja informacijsko varnostne kompetentnosti organizacij. V procesu razvijanja celovitega pristopa k presoji stanja informacijske varnosti, smo identificirali ukrepe, ki v stroki veljajo za uspešne in učinkovite. Z raziskavo izvedeno med strokovnjaki v Sloveniji, smo analizirali veljavnost izbranih ukrepov in njihov vpliv na kakovost informacijske varnosti. Glede na priporočila je v začetnih fazah treba najprej poskrbeti za represivno-nadzorne in logične kontrole, v nadaljevanju pa za strateške, socialne, organizacijske, normativne in okoljske vidike. Rezultat raziskave je odločitveno orodje, sestavljeno iz desetih faktorjev in 100 unikatno uteženih indikatorjev merjenja. Z uporabo modela se organizacije razvrstijo v enega izmed šestih razredov učinkovitosti, kjer so podana priporočila za izboljšanje stanja. Z namenom evalvacije uporabnosti predlagane rešitve smo z dodatno raziskavo model praktično testirali. Implementirali smo ga v majhen vzorec srednje-velikih organizacij in ugotovili, da je v teh organizacijah informacijska varnost v začetnih razvojnih fazah. Z izjemo fizičnih, tehničnih in logičnih kontrol, so najvplivnejši kriteriji najmanj razviti, izmed vseh področij pa se največje težave kažejo pri izvajanju analiz informacijskih tveganj. Ob upoštevanju tehnološkega konteksta organizacij, s katerim smo normirali indeksirane rezultate, se je pokazalo, da 25 % organizacij skrbi samo za osnovne vidike, 40 % sodi v srednji nivo, 35 % pa lahko ocenimo kot dobre prakse. Glede na razvitost ukrepov je 60 % proučevanih organizacij v reaktivni drži, generalno pa večina razvija približno polovico ukrepov v modelu. S primerjavo enot smo ugotovili, kateri faktorji ločujejo učinkovite organizacije od neučinkovitih, z analizo korelacij pa razvili priporočila za nadaljnje ukrepe. Evalvacija je pokazala tudi, da je model uporaben za sprejemanje odločitev pri internih evalvacijah – študije primerov ali analize splošnega stanja na večjih vzorcih.
Ključne besede: informacijska varnost, informacijske grožnje, varnostni management, varnostni ukrepi, učinkovitost, merjenje učinkovitosti, odločitveni modeli, doktorske disertacije
Objavljeno: 09.01.2017; Ogledov: 504; Prenosov: 101
.pdf Polno besedilo (5,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici