| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VARNOSTNA POLITIKA INTERNETNEGA BANČNIŠTVA
Ines Karažinec, 2010, diplomsko delo

Opis: V hitrem tempu življenja ljudje tako rekoč nimajo časa niti za najnujnejše stvari, kaj šele za čakanje v vrsti pred bančnim okencem. Vsi pravzaprav iščejo banko, ki jim bo omogočila čim lažje bančno poslovanje in si želijo, da bi vse ali pa vsaj čim več bančnih poslov lahko opravili od doma, iz pisarne ali tudi s potovanja, saj je takšno poslovanje za komitente bistveno lažje, hitrejše in udobnejše ter nenazadnje tudi občutno cenejše. Danes konkurenca na bančnem trgu banke prisili, da med seboj poenotijo ponudbo storitev e-bančništva. Možnosti poslovanja z banko po elektronski poti namreč postajajo neomejene. Od čisto standardnih opravil, kot sta plačevanje položnic in prenos sredstev med računi, ponujajo tudi konverzijo valut, upravljanje z limiti, pregled kartičnega poslovanja... Nekatere pa ponujajo tudi vpogled v investicijsko poslovanje. Storitve prinašajo še celo vrsto ostalih ugodnosti, predvsem stalen pregled nad finančnim poslovanjem in udobnost opravljanja storitev. Ključnega pomena pri uporabi internetnega bančništva je varnost, saj preko spleta zaupamo zaupne podatke o svojem finančnem stanju. In ravno zaradi tega morajo banke nenehno razvijati in uvajati nove rešitve za zaščito, varnost in zaupnost podatkov. In s tem ko se povečuje število varnostnih postopkov se povečuje tudi število zlonamerne programske opreme ter preciznost in iznajdljivost ljudi, da zaobidejo te varnostne ukrepe. Vseh tveganj pa ni mogoče odpraviti le s tehničnimi ukrepi, temveč je potrebna tudi previdnost uporabnikov, ko gre za hranjenje in varovanje osebnih podatkov ter raznih gesel. Največkrat se namreč izkaže, da je najšibkejši člen v verigi zagotavljanja varnosti prav uporabnik sam. Nobena tehnološka rešitev, ki jo uporabljajo slovenske banke ne more popolnoma izključiti možnosti napada, če uporabnik sam ne poskrbi za uporabo spletne banke v varnem računalniškem okolju. Pri tem pa virusi, trojanski konji in phishing napadi predstavljajo največjo nevarnost. Žal se uporabniki o njih poučijo šele takrat, ko je že prišlo do neljubih posledic oziroma kraje podatkov. Kot smo lahko videli, nobena trenutna tehnologija ne zagotavlja popolne varnosti. Določena stopnja tveganja pri uporabi spletne banke vedno obstaja, ne glede na razna zagotovila, s katerimi banke pridobivajo naše zaupanje.
Ključne besede: Internetno bančništvo, elektronsko poslovanje, varnostna politika, varnost internetnega bančništva, tveganja internetnega bančništva, tehnologija za zagotavljanje varnosti, računalniški kriminal.
Objavljeno: 13.12.2010; Ogledov: 1527; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
3.
NIVO INFORMACIJSKE VARNOSTI V SLOVENSKIH PODJETJIH
Nataša Klenovšek, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi bomo opisali nivo informacijske varnosti v slovenskih podjetjih, ki jo bomo ugotovili in analizirali na podlagi opravljene raziskave. Obsega dva dela, teoretični in praktični. V teoretičnem delu se bomo osredotočili na sam pojem informacijske varnosti ter opisali in predstavili standarde s področja informacijske varnosti ter obrazložili, kakšen pomen ima informacijska varnost v podjetju. Pri praktičnem delu pa bomo predstavili ugotovitve, ki smo jih dobili na podlagi raziskave, ki smo jo opravili v različnih slovenskih podjetjih. S pomočjo raziskave smo prišli do ugotovitve, da se tudi slovenska podjetja vse bolj zavedajo pomena informacijske varnosti, saj posvečajo varovanju informacij precej pozornosti. V večini ne sledijo informacijskim standardom, skrbijo pa za osnovno zaščito, ki je potrebna za uspešno varovanje informacij.
Ključne besede: informacijska varnost, standardi informacijske varnosti, varnostna politika, zaščita, informacijska tveganja
Objavljeno: 04.09.2012; Ogledov: 1149; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (11,35 MB)

4.
Stališča slovenskih državljanov do varnostnih tveganj pri obratovanju Nuklearne elektrarne Krško
Sašo Grahek, 2014, magistrsko delo

Opis: Pri jedrskih elektrarnah gre za eno najčistejših oblik pridobivanja električne energije, saj za razliko od termoelektrarn jedrske elektrarne v okolje ne sproščajo toplogrednih plinov, kljub temu pa veliko grožnjo za zdravje ljudi in okolje predstavljajo nenadzorovani izpusti radioaktivnih snovi, ki lahko pripeljejo do nepopravljive škode. Najbolj odmevna primera sta se zgodila v Černobilu in Fukušimi. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je edina jedrska elektrarna v Sloveniji ter ena redkih jedrskih elektrarn na področju Balkana, kjer imajo po dve jedrski elektrarni še Romunija in Bolgarija. Od držav, ki mejijo s Slovenijo, ima štiri jedrske elektrarne le Madžarska. Komercialno deluje že od leta 1983 in velja za eno bolj varnih jedrskih elektrarn na svetu. Kljub dolgoletnemu varnemu delovanju NEK na varnostna tveganja, ki jih prinaša takšno pridobivanje energije, opozarja okoljevarstvena organizacija Greenpeace. Greenpeace sicer že vrsto let s svojimi akcijami kaže na pomanjkljivosti v varnostnih sistemih jedrskih elektrarn po vsem svetu, pri čemer opozarja na možne ponovitve naravnih katastrof iz preteklosti. Cilj naloge je predstaviti varnostna tveganja in varnostne ukrepe v jedrskih elektrarnah, NEK, vlogo organizacije Greenpeace ter s pomočjo ankete ugotoviti, ali državljani Republike Slovenije zaupajo jedrski tehnologiji in ali podpirajo okoljevarstveno organizacijo Greenpeace. Poleg tega je cilj tudi ugotoviti, ali se zaupanje v jedrsko energijo razlikuje glede na spol, starost, izobrazbo in oddaljenost bivališča državljana od NEK ter ali je zaupanje povezano s podporo okoljevarstvene organizacije Greenpeace. V teoretičnem delu sem s pomočjo literature predstavil tematiko, v empiričnem pa sem prišel do ugotovitve, da slovenski državljani zaupajo jedrski tehnologiji, po drugi strani pa podpirajo okoljevarstveno organizacijo Greenpeace. Zaupanje se statistično značilno razlikuje po spolu in oddaljenosti bivališča od NEK. Glede na rezultate moški bolj zaupajo jedrski energiji kot ženske, zaupanje pa je večje tudi pri prebivalcih, ki živijo bližje NEK.
Ključne besede: javnost, stališča, jedrska energija, nuklearne elektrarne, varnostna tveganja, varnostni ukrepi, Nuklearna elektrarna Krško, magistrska dela
Objavljeno: 07.01.2015; Ogledov: 1345; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

5.
Vloga termoelektrarn v elektroenergetskem sistemu Slovenije in v kritični infrastrukturi pri izpolnjevanju varnostnega kriterija N-1
Domen Pirkmajer, 2015, magistrsko delo

Opis: Zaradi pomena in odvisnosti sodobnega človeka od energije, obravnavano področje že nekaj let buri tako strokovno, kot politično javnost. K temu pripomore dejstvo, da je energija življenjskega pomena za človeštvo, ki poganja svet in je življenjska sila, brez katere ni normalnega življenja, dela in poslovanja. »Gre za enega, družbeno gledano, najkritičnejših sektorjev kritične infrastrukture, kar izhaja iz pomena energentov za delovanje sodobne družbe in iz dejstva, da ima že samo izpad enega od pod sektorjev nujne in resne posledice: tako za delovanje države, kakor tudi družbe« (Grošelj v Prezelj, 2010:33). Odvisnost države, industrije, gospodarstva, civilne družbe in prebivalstva od energije je vsestranska. V prihodnosti, dostop do energije ne bo omejen samo zaradi naravnih danosti in poslovnih interesov energetskih korporacij, temveč tudi zaradi varnostnih groženj, ki pretijo elektroenergetskemu sektorju. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da se varnostnemu vidiku v elektroenergetskih podjetjih posveča tako malo pozornosti. Obvladovanje energetskih in varnostnih izzivov zahteva visoke finančne vložke v investiranje, vzdrževanje in posodabljanje elektroenergetskih sistemov. Evropska Unija (EU), kot največja uvoznica energije na svetu, porabi kar petino svetovne energije. Iz tega lahko sklepamo, da se bodo članice EU in EU kot celota, v prihodnje še bolj kot doslej ukvarjale z energetsko problematiko. Upravljanje varnosti v energetskem sektorju predstavlja enega izmed večjih izzivov, tako na ravni EU, na ravni posamezne članice, kot na ravni posameznih energetskih družb. V raziskovalni nalogi se osredotočamo na upravljanje varnosti v konkretni energetski družbi. Izhajamo iz nacionalne in evropske zakonodaje ter posnetka stanja obstoječih varnostnih rešitev. Preverili smo stopnjo varnostne kulture med zaposlenimi in mnenje zaposlenih o obstoječem varnostnem sistemu. S predlogom koncepta vzpostavitve integralnega varnostnega sistema in kasnejšo realizacijo predlogov varnostnih izboljšav, želimo dvignit stopnjo varnosti v obravnavani elektroenergetski družbi in v energetiki nasploh. Ugotavljamo, da je v energetiki premalo poudarka na upravljanju korporativne varnosti. Lahko je vzrok v tem, da se v slovenskem energetskem sektorju še ni zgodilo nič katastrofalnega in zastrašujočega, kar bi zdramilo lastnike, upravljavce, nadzornike in varnostni menedžment.
Ključne besede: elektroenergetski sistem, termoelektrarne, kritična infrastruktura, varnostna tveganja, ocena ogroženosti, varnostni elaborat, integralni varnostni sistem, varnostna politika, magistrska dela
Objavljeno: 20.04.2015; Ogledov: 817; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

6.
Izvajanje varnostnih nadzorov v gospodarskih družbah
Andreja Brgant, 2015, diplomsko delo

Opis: Na gospodarske družbe delujejo številni vplivi iz notranjega in zunanjega okolja. Izpostavljene so različnim grožnjam in tveganjem, zato potrebujejo lastno varnostno politiko, s katero predvidijo potencialna tveganja, grožnje in rešitve zanje. Vršec (2013) trdi, da sleherni vložek v varnostni sistem pomeni dodano vrednost pri človeških virih, poslovnih rezultatih, obvladovanju trga in pri družbeni odgovornosti. V diplomski nalogi je predstavljen varnostni nadzor, ki je sistematičen, neodvisen in dokumentiran proces pridobivanja dokazov, in objektivno vrednotenje trenutnega stanja, da se ugotovi, ali je izvedeno varovanje in obnašanje sodelavcev v družbi skladno z vso veljavno dokumentacijo za to področje in ali ravnanje zaposlenih ustreza sprejemljivemu varnostnemu standardu. Kako deluje podjetje na področju varnosti, ali upošteva varnostne standarde in postopke oziroma ali izvaja definirane oblike varovanja (zastavljene varnostne programe), bomo preverili z izvedbo varnostnega nadzora posamezne varovane lokacije/objekta in posebej še varnostnega osebja. Varnostni nadzor v relativno kratkem času omogoči oceno trenutnega stanja (ocena kakovosti izvajanja aktivnosti, ki se tičejo varnostnih standardov in postopkov), na podlagi katerega lahko izvedemo hitre preventivne/korektivne ukrepe z namenom, da se pravočasno preprečijo morebitne škode in izgube. V diplomski nalogi smo določili protokol/način izvedbe varnostnega nadzora na področju varovanja. Pripravili smo vprašalnik, s katerim smo ocenjevali ključne varnostne dejavnike. Na lokaciji nadzora se vprašalnik izpolni in o nadzoru napiše zaključno poročilo, ki vsebuje ugotovitve in priporočila oziroma nujne korektivne ukrepe. V planu izvedbe korektivnih in preventivnih ukrepov se določijo aktivnosti, rok in nosilca – odgovorno osebo. Preverjanje uresničevanja ukrepov se izvaja obdobno, lahko tudi ob koncu tekočega koledarskega leta oziroma tekoče, v primeru večjih neskladnosti, dokler te niso odpravljene. Le na tak način je možno zagotoviti ustrezno/kvalitetno varovanje premoženja in oseb, ki delujejo v skladu s poslanstvom, vizijo ter vrednotami družbe.
Ključne besede: gospodarske družbe, varnost, varnostna tveganja, varnostni ukrepi, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 04.11.2015; Ogledov: 1138; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1007,65 KB)

7.
PREDLOGA OSNOVNE VARNOSTNE POLITIKE ZA MALA PODJETJA
Igor Ropoša, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava predlog rešitve problema pomanjkljive informacijske varnosti v malih podjetjih, kjer se odgovorni ne zavedajo tveganj, ki jih neupoštevanje osnovnih varnostnih ukrepov pri varovanju podatkov prinese s seboj. V okviru diplomskega dela iščemo rešitev, ki bi jo bili zmožni razumeti in implementirati tudi nestrokovnjaki, da bi dvignili zaščito svojih podatkov na vsaj osnovno raven in že s preprostimi ukrepi bistveno zmanjšali tveganja pri ravnanju s podatki.
Ključne besede: varnostna politika, informacijska varnost, analiza tveganja, neprekinjeno poslovanje, ISO 17799, ISO 27001
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 614; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (755,31 KB)

8.
ANALIZA VARNOSTNIH TVEGANJ V MOBILNIH APLIKACIJAH NA PLATFORMI ANDROID
Milan Gabor, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučili nekatera tveganja, ki jih prinaša mobilna platforma Android. Na kratko so bili prikazani možni načini zaščite, ki jih ta platforma ponuja. Opisana sta bila tudi dva načina analize mobilnih aplikacij in pregled različnih orodij, ki so trenutno na razpolago. Predstavljen je bil tudi način za dinamično analizo, ki je bil predmet lastnih raziskav in razvoja znotraj podjetja. Opredeljena so bila tudi tveganja in podani so bili predlogi, kako ta tveganja na enostaven način zmanjšati.
Ključne besede: Android, mobilne aplikacije, varnost mobilnih naprav, varnostna analiza, varnostna tveganja
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 534; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

9.
Stališča prebivalcev o varnosti kolesarjev in kolesarski infrastrukturi v Mestni občini Celje
Nastja Vodeb, 2019, diplomsko delo

Opis: Občine v Sloveniji vse bolj intenzivno izvajajo aktivnosti povezane s trajnostno mobilnostjo, kar se kaže tudi v porastu vseh oblik kolesarjenja. Kolesarska infrastruktura je zato vedno bolj obremenjena, kolesarji pa so med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu. Varnost kolesarjev postaja prioriteta razvojnih strategij, vendar pa se v Sloveniji, še posebej v lokalnih skupnostih vsako leto še vedno zgodi ogromno prometnih nesreč z udeleženimi kolesarji. Slovenske občine so namreč zaradi pomanjkljive in slabo izvedene ali vzdrževane kolesarske infrastrukture še vedno prepoznane kot precej nenaklonjene kolesarjem. Poleg tega problem predstavlja tudi neustrezna pripravljenost kolesarjev na potencialna tveganja, kar nakazuje na potrebo po učinkovitejših ukrepih zagotavljanja njihove varnosti. Z namenom pridobiti vpogled v potrebe glede izboljšav varnosti kolesarjev in ureditve kolesarske infrastrukture v lokalnem okolju smo izvedli dvonivojsko raziskavo, s katero smo analizirali zadovoljstvo prebivalcev Mestne občine Celje z varnostjo kolesarjev in kolesarske infrastrukture, ter stališča uporabnikov spleta o uporabnosti digitalizacije varnostnih tveganj na kolesarskih poteh. Rezultati kažejo, da respondenti pretežno niso zadovoljni z varnostjo kolesarjev v Mestni občini Celje. Večina je prepričana, da občina za varnost kolesarjev ne naredi dovolj, odgovornost za nesreče z udeleženimi kolesarji pa v največji meri pripisujejo kolesarjem in voznikom avtomobilov, velik delež pa tudi občini. Respondenti prav tako niso dobro obveščeni in ozaveščeni o pomenu in doprinosu trajnostne mobilnosti. Ugotavljamo, da je treba izboljšati varnostno kulturo voznikov, na nivoju občine pa zagotoviti ustrezno urejenost kolesarske infrastrukture in promocijo ukrepov trajnostne mobilnosti. Glede na ugotovitve raziskave bi bilo smiselno spodbujati tudi informiranost kolesarjev z digitalizacijo podatkov o kolesarskih poteh in varnostnih tveganj, saj bi to lahko vplivalo na njihovo boljšo pripravljenost oziroma previdnost.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, kolesarji, kolesarska infrastruktura, varnostna tveganja, stališča prebivalcev, Mestna občina Celje
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 131; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (866,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici