Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izvajanje informacijske varnosti je ena od bistvenih in kritičnih komponent za zagotavljanje neprekinjenega poslovanja vsake organizacije. Vedno večja odvisnost organizacij od informacijskih sistemov, tako v zasebnem kot javnem sektorju, od njih zahteva učinkovito obvladovanje tveganj v povezavi z njimi. Dandanes mnogim državnim institucijam to predstavlja velik izziv, saj imajo lahko ravno ta varnostna tveganja hude posledice. S tem mislimo ne samo na vpliv na zunanji ugled institucij javne uprave, ampak bi izguba ali kraja podatkov in informacij, ki jih na Direktoratu upravnih notranjih zadev, Direktoratu za migracijo in Direktoratu za naturalizacijo shranjujejo, obdelujejo in posredujejo, lahko predstavljala veliko grožnjo nacionalni varnosti. Eden od glavnih ciljev zaključnega dela je orisati področje informacijske varnosti na DUNZ-u, DM in Direktoratu za naturalizacijo. Pri tem nas je zanimala predvsem tamkajšnja ozaveščenost zaposlenih o informacijski varnosti pri delovanju z registri, ki jih vodijo. Prav tako smo želeli izvedeti, na kakšen način se izvajajo programi ozaveščenosti ter katerih ukrepov se za zagotavljanje varnosti informacij zaposleni na obravnavanih direktoratih poslužujejo. S pomočjo pol strukturiranih intervjujev smo pridobili vpogled v arhitekturo IS MNZ, ukrepe IV in ozaveščenost zaposlenih, ki je v splošnem po naših ugotovitvah zelo slaba. Zaradi slednjega bi bilo v prihodnosti potrebno posebno pozornost nameniti usposabljanjem zaposlenih, ki imajo po našem mnenju pri zagotavljanju učinkovite informacijske varnosti najpomembnejšo vlogo.
Ključne besede: informacijska varnost, varnostna politika, tveganja, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,07 MB)

Opis: Tehnološki mejniki se od začetka 20. stoletja nezadržno zvišujejo, zato so uporabniki tehnologij prisiljeni slediti temu hitremu napredku. Z razvojem tehnologij se sorazmerno povečujejo tudi tveganja in incidenti, ki so posledica uporabe le-te, zato uporabniki in razvijalci tehnoloških rešitev vse prevečkrat pozabljajo ali pa namenoma zapostavljajo varnostne rešitve, ki bi jim zagotavljale nemoteno in brezskrbno uporabo vseh razpoložljivih tehnologij. Velik razmah je v pričetku 21. stoletja doživela tehnološka panoga povezovanja neživih stvari v velika omrežja z namenom lajšanja dela, zagotavljanja varnosti ipd., ki so jo poimenovali internet stvari (angl. Internet of Things - IoT). Zaradi zgoraj omenjenega so se varnostna tveganja in varnostni incidenti pričeli večati in pri osveščenih uporabnikih tehnologij vzbujati nezaupanje, pri neosveščenih pa omogočati varnostne vrzeli in varnostne incidente, ki vodijo do nezmožnosti zagotavljanja informacijske varnosti. Varnostna tveganja in varnostni incidenti so se s predstavljanjem interneta stvari in povezovanja neživih stvari in družbe kot celote pričeli večati. S tem je omogočen vse večji dostop in poseganje v zasebno sfero prebivalstva nepooblaščenim osebam, ki bodo izkoristile vsakršno nepazljivost uporabnika in vse ranljivosti sistema za nepooblaščen dostop in pridobivanje informacij iz omrežij in naprav. Podjetje Gartner predvideva, da bo do leta 2020 v IoT povezanih preko 20 milijard naprav. Dobršen del teh naprav, ki same po sebi ne bodo vključene v krovno varnostno politiko ali jim arhitektura ne bo omogočala določene stopnje varnosti ali jih bodo uporabljali neizkušeni uporabniki, bo na svetovnem spletu na voljo nepooblaščenemu pristopu.
Ključne besede: diplomske naloge, internet stvari, varnost, varnostna tveganja, varnostni incidenti, zaščita
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 862; Prenosov: 179
Celotno besedilo (2,19 MB)

Opis: Hibridna ogrožanja, kot izredno kompleksen pojem in pojav predstavljajo nevarnost demokratičnim in informacijsko podprtim sodobnim državam, ki so s širitvijo globalnega omrežja postale ranljivejše. Hibridna ogrožanja predstavljajo uporabo sinhrono povezanih konvencionalnih in neregularnih, terorističnih in kriminalnih aktivnosti s cilji političnih, ekonomskih, gospodarskih in ozemeljskih interesov ter z vplivom na javno mnenje prebivalstva. Zaskrbljujoče je dejstvo, da se hibridno ogrožanje naglo povečuje, tako v Evropi kot v Sloveniji. Iz tega izhaja potreba po vzpostavitvi učinkovitega modela prepoznavanja in odzivanja na hibridno ogrožanje. Pri tem je nujno izboljšati ozaveščenost na področju hibridnega ogrožanja in zagotavljanja informacijske varnosti tako v organizacijah kot državah. S tem bi izboljšali tudi sistem prepoznavanja hibridnega ogrožanja ter ustreznega odziva nanje. Za učinkovitejše odzivanje na hibridna ogrožanja je prav tako nujno sodelovanje med državami, predvsem kot povezovanje v aktivnostih razumevanja hibridnega ogrožanja, njihovi identifikaciji ter celostnim pristopom zaščite. Pomembno se je osredotočiti na zaščito kritične infrastrukture, ki omogoča nemoteno delovanje vsake države in je tudi najpogostejša tarča hibridnega ogrožanja. Učinkovit model prepoznavanja in odzivanja na hibridno ogrožanje je osredotočen tako na zaščito kritične infrastrukture države, kot na celostno povezan sistem, ki bo deloval na vseh nivojih delovanja v državi in izven njenih meja. V celostnem modelu prepoznavanja in odzivanja na hibridno ogrožanje pa je potrebno usklajeno in skladno delovanje vseh pomembnih deležnikov, ki so zadolženi za nacionalno varnost.
Ključne besede: diplomske naloge, hibridno vojskovanje, hibridna ogrožanja, informacijska varnost, varnostna tveganja
Objavljeno v DKUM: 07.01.2021; Ogledov: 1321; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: Občine v Sloveniji vse bolj intenzivno izvajajo aktivnosti povezane s trajnostno mobilnostjo, kar se kaže tudi v porastu vseh oblik kolesarjenja. Kolesarska infrastruktura je zato vedno bolj obremenjena, kolesarji pa so med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu. Varnost kolesarjev postaja prioriteta razvojnih strategij, vendar pa se v Sloveniji, še posebej v lokalnih skupnostih vsako leto še vedno zgodi ogromno prometnih nesreč z udeleženimi kolesarji. Slovenske občine so namreč zaradi pomanjkljive in slabo izvedene ali vzdrževane kolesarske infrastrukture še vedno prepoznane kot precej nenaklonjene kolesarjem. Poleg tega problem predstavlja tudi neustrezna pripravljenost kolesarjev na potencialna tveganja, kar nakazuje na potrebo po učinkovitejših ukrepih zagotavljanja njihove varnosti. Z namenom pridobiti vpogled v potrebe glede izboljšav varnosti kolesarjev in ureditve kolesarske infrastrukture v lokalnem okolju smo izvedli dvonivojsko raziskavo, s katero smo analizirali zadovoljstvo prebivalcev Mestne občine Celje z varnostjo kolesarjev in kolesarske infrastrukture, ter stališča uporabnikov spleta o uporabnosti digitalizacije varnostnih tveganj na kolesarskih poteh. Rezultati kažejo, da respondenti pretežno niso zadovoljni z varnostjo kolesarjev v Mestni občini Celje. Večina je prepričana, da občina za varnost kolesarjev ne naredi dovolj, odgovornost za nesreče z udeleženimi kolesarji pa v največji meri pripisujejo kolesarjem in voznikom avtomobilov, velik delež pa tudi občini. Respondenti prav tako niso dobro obveščeni in ozaveščeni o pomenu in doprinosu trajnostne mobilnosti. Ugotavljamo, da je treba izboljšati varnostno kulturo voznikov, na nivoju občine pa zagotoviti ustrezno urejenost kolesarske infrastrukture in promocijo ukrepov trajnostne mobilnosti. Glede na ugotovitve raziskave bi bilo smiselno spodbujati tudi informiranost kolesarjev z digitalizacijo podatkov o kolesarskih poteh in varnostnih tveganj, saj bi to lahko vplivalo na njihovo boljšo pripravljenost oziroma previdnost.
Ključne besede: diplomske naloge, varnost, kolesarji, kolesarska infrastruktura, varnostna tveganja, stališča prebivalcev, Mestna občina Celje
Objavljeno v DKUM: 02.10.2019; Ogledov: 1251; Prenosov: 146
Celotno besedilo (866,30 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava predlog rešitve problema pomanjkljive informacijske varnosti v malih podjetjih, kjer se odgovorni ne zavedajo tveganj, ki jih neupoštevanje osnovnih varnostnih ukrepov pri varovanju podatkov prinese s seboj. V okviru diplomskega dela iščemo rešitev, ki bi jo bili zmožni razumeti in implementirati tudi nestrokovnjaki, da bi dvignili zaščito svojih podatkov na vsaj osnovno raven in že s preprostimi ukrepi bistveno zmanjšali tveganja pri ravnanju s podatki.
Ključne besede: varnostna politika, informacijska varnost, analiza tveganja, neprekinjeno poslovanje, ISO 17799, ISO 27001
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 2017; Prenosov: 291
Celotno besedilo (755,31 KB)