1. Informacijsko varnostna kultura v organu državne uprave z vidika posameznika : magistrsko deloJasna Kastigar, 2024, magistrsko delo Opis: Vzpostavitev in doseganje informacijsko varnostne kulture z upoštevanjem vseh načel in dejavnikov je postala nuja za zagotovitev celovitega varovanja informacij. V kombinaciji z uvedbo fizičnih in tehničnih rešitev ter z organizacijskimi ukrepi se lahko uspešnejše zoperstavljamo grožnjam in kibernetskim napadom. Iluzorno je pričakovati doseg popolne varnosti. Ključno je, da se ob vseh uvajanjih ukrepov in omejitvah ne pozabi na glavni faktor napada, tj. človek. Zaposleni so tisti, ki vsakodnevno delajo z informacijskim sistemom, skrbijo za pretok informacij in so lahko hkrati šibka točka ali pa močna obramba pri uresničitvi kibernetskega napada. Cilj je, da se vseskozi zaposlene izobražuje, ozavešča, usposablja in usmerja pri soočanju težav s problematiko, ki jo obravnavamo.
Empirični del je osnovan na obravnavani vsebini prvega dela in predstavlja izhodišče za raziskavo, ki smo jo izvedli med zaposlenimi v organu državne uprave in njenih enotah. S pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika smo preverjali, ali zaposleni čutijo osebno odgovornost za varovanje informacij in ali razumejo, da je doseganje čim višje ravni informacijske varnosti v 21. stoletju nujno potrebno in jo kot tako tudi sprejemajo. Ugotavljamo, ali zaposleni v državnem organu in ostalih enotah smatrajo, da področje informacijske varnosti spada pod okrilje oddelka za računalniško podporo ali zaznavajo sebe kot ključne akterje pri varovanju informacij.
Ključne besede: informacijsko varnostna kultura, informacijska varnost, državna uprava, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 214; Prenosov: 35
 Celotno besedilo (3,15 MB) |
2. Vpliv stresa medicinske sestre na varnost pacientaNuša Sorgar, 2023, diplomsko delo Opis: Medicinske sestre se v svojem delovnem okolju mnogokrat srečujejo s kadrovsko stisko, fizično in psihično preobremenjenostjo, slabimi odnosi v timu, težavnimi pacienti in njihovimi svojci, večizmenskim delovnikom in slabim plačilom. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv stresa medicinske sestre, ki ga ta doživlja v svojem delovnem okolju, na varnostno kulturo pacienta.
Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled literature. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, Willey Online Library in Science Direct. Vključene članke smo poiskali s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev. Članke smo s pomočjo orodja JBI kritično ocenili in izvedli tematsko analizo.
Rezultati: Od vseh 1524 zadetkov je bilo v analizo vključenih 9 člankov, ki so bili vsebinsko ustrezni. Rezultati so pokazali, da delovno okolje, preobremenjenost in izgorelost medicinske sestre negativno vplivajo na kulturo varnosti pacienta v povezavi s stresom medicinske sestre.
Razprava in sklep: Ves stres, ki ga medicinska sestra med delovnim procesom »srka« vase, pušča posledice na (ne)kakovostni obravnavi pacienta. S tem se varnost pacienta močno zmanjša in so posledice za nastanek neželenih dogodkov veliko večje. Ker je varnostna kultura pacienta prioriteta zdravstvenega osebja in tako tudi zdravstvenih sistemov, je treba poiskati dosledne rešitve za zmanjšanje oziroma preprečitev življenjsko ogrožajočih napak.
Ključne besede: medicinska sestra, varnost pacienta, varnostna kultura, stres
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 579; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,09 MB) |
3. Percepcija kibernetske kriminalitete pri nekaterih uporabnikih interneta v Sloveniji in ZDAMaja Dimc, Bojan Dobovšek, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je analizirati problematiko kibernetske kriminalitete kot sodobne varnostne grožnje v povezavi z ozaveščenostjo in delovanjem posameznika v kibernetskem prostoru. Na podlagi empirične raziskave, izvedene v Sloveniji in Združenih državah Amerike, je izpostavljena problematika ozaveščenosti splošne javnosti na področju kibernetske kriminalitete v povezavi z njihovim preventivnim delovanjem v kibernetskem prostoru in odnosom do organov pregona s ciljem opredelitve ključnih razlik med percepcijo, vedenjem in delovanjem posameznikov glede na njihovo fizično življenjsko okolje (Slovenija in ZDA).
Metode:
Za potrebe prispevka je bila izvedena empirična raziskava, ki je vključevala dve skupini anketirancev, in sicer skupino posameznikov v Sloveniji ter skupino posameznikov v ZDA. Uporabljeno je bilo neeksperimentalno raziskovanje; za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, s katerim smo merili poznavanje problematike, stališča in vedenje posameznikov v povezavi s pojavom kibernetske kriminalitete.
Ugotovitve:
Raziskava je pokazala pomembno razliko med ozaveščenostjo posameznikov in njihovim dejanskim varnostnim ravnanjem v virtualnem okolju, ki se v osnovi ne razlikuje glede na fizično lokacijo posameznika. Drugače pa je z občutkom varnosti, kjer se fizična lokacija preslika v virtualno okolje, saj so anketiranci živeči in delujoči v manjši državi (Slovenija) izrazili višjo stopnjo občutka varnosti v virtualnem okolju kot anketiranci živeči in delujoči v večji državi (Združene države Amerike). Poleg tega je bilo v okviru raziskave ugotovljeno, da obstaja nezaupanje in skepticizem glede usposobljenosti organov pregona za obravnavo primerov kibernetske kriminalitete, kar se odraža v potencialno manjši verjetnosti prijave in posledične obravnave kaznivih dejanj kibernetske kriminalitete. Z vidika ozaveščanja splošne javnosti s ciljem dosega visokega nivoja varnostnega ravnanja bi bilo potrebno povečati količino aktivnosti, povezanih z ozaveščanjem, hkrati pa bi se morali posvetiti tudi aktivnostim, ki bi zviševale stopnjo zaupanja v delovanje organov pregona.
Omejitve/uporabnost raziskave
Omejitev raziskave izhaja iz načina zbiranja podatkov, saj je bila uporabljena metoda snežne kepe. Število udeležencev pri raziskavi je bilo dokaj majhno, zato bi bilo nadaljnje raziskave priporočljivo razširiti v smislu vključenosti večjega dela populacije.
Praktična uporabnost:
Rezultati raziskave imajo praktično vrednost na področju implementacije procesov preprečevanja kibernetske kriminalitete, in sicer primarno ozaveščanja splošne javnosti glede pomena lastne informacijske varnosti, saj je bil v okviru raziskave potrjen pomemben razkorak med znanjem in dejansko implementacijo osnovnih tehnik zagotavljanja informacijske varnosti.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek obravnava problematiko kibernetske kriminalitete in informacijske varnosti v Sloveniji in ZDA, pri čemer poskuša ugotoviti ključne razlike med varnostnim vedenjem in delovanjem posameznikov glede na fizično življenjsko okolje. Ugotovitve raziskave predstavljajo izhodiščno točko za nadaljnje raziskave pojavnosti kibernetske kriminalitete in implementacije informacijske varnosti.
Ključne besede: kibernetska kriminaliteta, informacijska varnost, informacijsko-komunikacijske tehnologije, informacijska varnostna kultura
Objavljeno v DKUM: 22.04.2020; Ogledov: 1360; Prenosov: 88
Celotno besedilo (565,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Varnostna kultura ter izobraževanje in usposabljanje zunanjih izvajalcev vzdrževalnih storitev v okviru remonta Nuklearne elektrarne KrškoVanja Požlep, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Da bi delo opravljali varno in brez posledic za zdravje od začetka poklicne poti pa do upokojitve, je ključnega pomena pridobivanje znanj, spretnosti, navad ter seznanjanje z nevarnostmi in škodljivostmi na delovnem mestu ter ukrepi za odpravo le-teh.
Dejavnost z veliko stopnjo tveganja je vzdrževanje v Nuklearni elektrarni Krško. Vzdrževanje je nasploh najbolj zahtevna naloga, med katero je treba ves čas zagotavljati varnost in zdravje pri delu vzdrževalcev ter varnost elektrarne. Izjemen varnostni projekt so redni remonti vsakih 18 mesecev med dvema gorivnima ciklusoma. Zaradi zahtevnosti remonta je potrebno, v procesu teoretičnega in praktičnega usposabljanja, številne podizvajalce z različnimi delovnimi navadami ter varnostno kulturo indoktrinirati z varnostno kulturo Nuklearne elektrarne Krško, kar zagotavlja ne le njihovo varnost, ampak tudi jedrsko varnost nasploh.
V magistrski nalogi predstavljamo izobraževanje in usposabljanje zunanjih izvajalcev vzdrževalnih del kot ključ za ustvarjanje ter nadgrajevanje varnostne kulture, poudarek pa je na vzdrževalcih podjetja NUMIP Inženiring, Montaža, Vzdrževanje in Proizvodnja, d. o. o., ki že vrsto let sodelujejo pri remontih Nuklearne elektrarne Krško.
Ključne besede: varnostna kultura, izobraževanje, usposabljanje, vzdrževanje, remont
Objavljeno v DKUM: 14.04.2017; Ogledov: 1738; Prenosov: 252
Celotno besedilo (1,83 MB) |
5. Model permanentne implementacije varnostne kulture v podjetja na podlagi ergonomskih načelMarjan Krnc, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Reaktivno delovanje smo v raziskovanih podjetjih spremenili, saj smo prešli v sistem proaktivnosti. V podjetja smo implementirali inovativne sisteme varnosti in zdravja pri delu ter inovativne permanentne modele varnostne kulture z vključevanjem ergonomskih načel. Cilj podjetij je bil doseči dolgoročno trajnostno spremembo obnašanja glede varnosti na vseh slojih od vodstva do terena. Sledil je pristop vseh zaposlenih k izgradnji učinkovitega sistema varnosti in zdravja pri delu ter permanentne varnostne kulture v podjetju.
Pri raziskavi in analizi smo se s pomočjo pridobljenih odgovorov iz anketnega vprašalnika za 507 zaposlenih in 13 različnih podjetij omejili na statistično analizo varnostne kulture, implementiranih ergonomskih načel in dokazovanje postavljenih hipotez.
Analiza je dokazala, da je človeški faktor glavni vzrok za nezgode. Ugotovili smo, da nezgode niso odvisne samo od usposobljenosti, ozaveščenosti, ustreznega sistema varnosti in zdravja pri delu, ustrezne varnostne kulture, dobrih delovnih ali ergonomskih pogojev, temveč so tudi splet nesrečnih okoliščin – dejavnikov in se dogajajo vsem. Dokazali smo, da se zaposlenim v podjetjih z nizkim indeksom varnosti, z nizko varnostno kulturo, zaposlenim brez ustrezne vrednote za varnost in s slabšimi ergonomskimi načeli nezgode dogajajo pogosteje.
Prav tako smo ugotovili, da se zaposleni ločijo po skupinah glede na indeks varnosti. Skupina, ki ima slab faktor varnosti, ima tudi največji delež nezgod in hkrati najmanjše zaznavanje incidentov/nevarnih dogodkov. Zato mora biti cilj vsakega podjetja napredovanje zaposlenih v boljšo skupino, v kateri je razmerje bolj ugodno. In če bodo podjetja sledila rezultatom analize, da bodo permanentno delala na motivaciji in usposabljanju, na ozaveščanju in razumevanju ter zavedanju in upoštevanju predpisov in postopkov, vzpostavila pravo zaupanje v poročanje, bodo dejansko dosegla večjo varnost in zdravje pri delu.
Zaključujemo, da je model permanentne implementacije z vključevanjem ergonomskih načel prava pot za izboljšanje stanja na področju varnosti in zdravja pri delu. Model je treba dejansko živeti v praksi in stalno spremljati učinke, ki so osnova za nenehno izboljšanje oz. nadaljnji razvoj modela.
Ključne besede: varnostna kultura, nezgoda, varnost, vrednota, ergonomija
Objavljeno v DKUM: 18.10.2016; Ogledov: 1410; Prenosov: 134
Celotno besedilo (3,17 MB) |
6. Vpliv kadrovskega managementa na krepitev varnostne kulture v korporacijskem varnostnem okolju : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloKarmen Čaleta, 2012, diplomsko delo Opis: Posameznik se je kot socialno bitje v marsičem spremenil in s stališča zaposlenega v posamezni organizaciji postal izredno zahteven in zazrt skoraj izključno v zadovoljevanje svojih lastnih potreb, ki jih postavlja daleč pred potrebe organizacije v širšem in ožjem smislu. To med drugim pomeni, da smo zaradi dinamičnega in prožnega trga delovne sile prišli v situacijo hitrega menjavanja zaposlitev in s tem delovnih okolij, kjer je v tako kratkem času nemogoče pri posameznikih vzpostaviti ustrezno pripadnost ožjemu kolektivu in organizaciji v širšem pomenu besede. To pred vodilni management organizacij, in še posebej pred korporativno varnostne strokovnjake, postavlja zahtevne izzive, kako v globalnem ekonomskem okolju, ki temelji na hudi konkurenčni tekmovalnosti, zagotoviti ustrezno varovanje ključnih poslovnih informacij, do katerih dostopajo zaposleni v posameznih organizacijah. Seveda je prvi logični odgovor v smeri krepitve varnostne kulture, ki pa ima to »pomanjkljivost«, da predstavlja dolgotrajnejši proces, kot bi si v teh dinamičnih časih želeli. Drugo dejstvo pa je vsekakor, da bo potrebno sistemske pristope v korporacijskem okolju prilagoditi v smeri teh dinamičnih sprememb modernega okolja. Iz analize pridobljenih odgovorov skozi intervjuje je razvidno, da različne organizacije v svojih okoljih pomen celovitega obvladovanja varnostnih tveganj in s tem še posebej pomen varnostne kulture različno dojemajo in se zaradi svojih specifik tega problema lotevajo tudi na zelo različne načine. Še posebej prihaja do razkoraka v pristopih dojemanja varnostne kulture kot vrednote med organizacijami, ki so podvržene konkurenčnemu trgu in organizacijami birokratskega tipa. V tem okviru si je danes težko predstavljati, da vodilni management organizacij, v celoti ne uporablja vseh sistemskih vzvodov za obvladovanje tveganj pri delovanju njihove organizacije. To pomeni, da kadrovski management in korporativni varnostni management prepleteno izvajata in se vključujeta v proces, ki ga v našem obravnavanem primeru lahko umestimo v zagotavljanje ustrezne stopnje varnostne kulture zaposlenih v tej organizaciji.
Ključne besede: kadrovski management, varnostna kultura, varnostno okolje, korporacije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.05.2013; Ogledov: 1650; Prenosov: 218
Celotno besedilo (582,84 KB) |
7. Načrtovanje neprekinjenega poslovanja bank po standardih BS 25999 in ISO/IEC 27000 z vidika upravljanja s človeškimi viri in primer Banke X : diplomsko delo univerzitetnega študijaPetja Šega, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga okvirno predstavi način zagotavljanja neprekinjenega poslovanja bank po konceptu evropskih standardov ter zagotavljanje izvajanja ključnih poslovnih funkcij in bančnih produktov tudi v kriznih okoliščinah. Poleg tega dodatno predstavi upravljanje s človeškimi viri, predvsem zaposlenimi, upravljavci, managementom in izvajalci.Banke so organizacije z velikim vplivom na družbeno delovanje, prekinitev njihovega poslovanja pa posledično predstavlja precejšnje tveganje tako za pravne kot fizične osebe v družbi.
Diplomska naloga v osrednjem delu prikazuje strukturo sistema za neprekinjeno poslovanje. Poseben poudarek je na izvedeni anketi in analizi pridobljenih rezultatov, ter v odgovorih na zastavljene hipoteze pri katerih so dodani komentarji v obliki predlogov za optimizacijo procesa za neprekinjeno poslovanje.
Danes vzpostavitev sistema neprekinjenega poslovanja ni zgolj dobra praksa, ampak je zaradi vse bolj pogostih groženj ter visoke družbene odgovornosti postal integralni in obvezujoči del poslovanja bank. V tem kontekstu je prikazana tudi organizacijska in varnostna kultura zaposlenih, poslovna etika upravljavcev in managementa ter družbena odgovornost banke.
Ključne besede: banke, korporativna varnost, varnostna kultura, neprekinjeno poslovanje, standardi, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.03.2013; Ogledov: 2166; Prenosov: 367
Celotno besedilo (5,20 MB) |
8. Človeški dejavnik in upravljanje z viri v civilnem letalskem prometu : diplomsko delo univerzitetnega študijaNina Skvarča, 2012, diplomsko delo Opis: Zagotavljanje varnosti civilnega zračnega prometa je kompleksna naloga, ki zahteva usklajeno delo različnih varnostnih subjektov. Kljub statistično dokazanemu dejstvu, da je zračni promet najhitrejši in najvarnejši način prometne storitve, so bistveni vir znanja o varnosti izkušnje, predvsem napake, ki so povzročile letalske nesreče. Znanstvena disciplina o človeškem dejavniku se ukvarja z razumevanjem interakcij med ljudmi in drugimi elementi znotraj letalskega sistema z namenom optimiziranja delovanja posameznika in sistema. Za učinkovito delo članov letalske posadke so poleg tehničnih znanj in letalskih veščin vse pomembnejša znanja s področja upravljanja s človeškimi viri. Poudarek je na izrabi znanja in izkušenj vseh razpoložljivih virov, s čemer se poveča kvaliteta in kvantiteta možnih rešitev in posledično tudi varnost letenja. Zaradi človeške napake kot vzroka, ki pripelje do letalske nesreče je v procesu usposabljanja letalskega osebja dan poseben poudarek področju upravljanja z resursi v posadki (CRM). V letalski industriji, predvsem v letalskih družbah, ki veljajo za najbolj uspešne, se pospešeno uveljavlja celostni sistem upravljanja in zagotavljanja varnosti SMS. Sistem sloni na kulturi pravične obravnave, ki spodbuja varnost ter podpira dejstvo, da so ljudje občutljivi na napake. Modeli Swiss-cheese, HFACS, TEM, SHELL in 5M predstavljajo sistemske pristope preiskovanja vpletenosti človeškega dejavnika in razkrivajo napake v sistemu, ki lahko prispevajo k prihodnjim dogodkom.
Ključne besede: letalski promet, letalske nesreče, zaposleni, upravljanje s človeškimi viri, varnost, človeške napake, varnostna kultura, organizacijska kultura, študije primerov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.10.2012; Ogledov: 2439; Prenosov: 383
Celotno besedilo (1,94 MB) |
9. Varnostna kultura z vidika zlorab poslovnih skrivnosti : magistrsko deloLea Kardoš Sedonja, 2011, magistrsko delo/naloga Ključne besede: podjetja, varnost, varnostna kultura, varnostna politika, varovanje, organizacijska kultura, podatki, poslovne skrivnosti, zaščita podatkov, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 16.06.2011; Ogledov: 3469; Prenosov: 496
Celotno besedilo (1,39 MB) |
10. Varovanje sodnikov in sodnega osebja na Okrožnem sodišču Maribor : diplomsko deloPetra Zorko, 2010, diplomsko delo Ključne besede: sodstvo, sodišča, sodniki, varnost, varnostna kultura, varovanje, vprašalniki, analize, Maribor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.05.2011; Ogledov: 2501; Prenosov: 332
Celotno besedilo (332,47 KB) |
