1. |
2. |
3. Razvoj ocene teroristične ogroženosti Republike Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMarcel Črešnar, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preučuje razvoj ocene teroristične ogroženosti Republike Slovenije. Slovenija vse od leta 2005 izdeluje periodične ocene teroristične ogroženosti. Ocene so izdelane in izdane na podlagi petstopenjskega modela. To pomeni, da se lahko stopnja teroristične ogroženosti giba od zelo nizke (1) pa do zelo visoke (5). Za izdelavo teh ocen je zadolžena Medresorska delovna skupina za protiterorizem. Glavna naloga te skupine, je priprava poročil in ocen teroristične ogroženosti Republike Slovenije. Vse pretekle izdane stopnje teroristične ogroženosti v Sloveniji so bile nizke. Slovenska obveščevalno- varnostna agencija v zadnjih letih poroča, da ni bilo zaznanih morebitnih groženj ali načrtovanja terorističnih napadov na slovenske interese doma in po svetu. Ocene teroristične ogroženosti pa niso namenjene samo za zagotavljanje potrebnih informacij pristojnim državnim organom, temveč tudi splošni javnosti. Večina evropskih držav danes uporablja izdelavo tovrstnih ocen. Uporabljeni modeli, število stopenj ogroženosti, verjetnosti jezik in uporabljeni kriteriji za določitev stopnje ogroženosti se med državami razlikujejo. Pri analizi primerjave med izbranimi državami so se pokazale tudi nekatere podobnosti pri uporabljenih metodologijah in službah, ki so zadolžene za izdelavo teh ocen. Splošno gledano se je izdelava periodičnih ocen teroristične ogroženosti izkazala kot smiselna. Republika Slovenija ima glede na zbrana dejstva v veljavi ustrezen model za izdelavo ocene teroristične ogroženosti. Pri izdelavi omenjenih ocen se priporoča predvsem načelo preprostosti in prilagodljivosti. Prav tako je priporočena uporaba enotne obveščevalno-varnostne terminologije, kot tudi uporaba enotnega standarda verjetnostnega jezika z določenimi procentualnimi vrednostmi.
Ključne besede: ocena ogroženosti, protiterorizem, obveščevalno-varnostna dejavnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.10.2022; Ogledov: 624; Prenosov: 108
 Celotno besedilo (1,47 MB) |
4. Vloga vodje pri reševanju konfliktov : študija primera varnostnega timaAnita Lushtaku, 2022, diplomsko delo Opis: Delo v varnostnih organizacijah je zaradi kompleksne in zahtevne narave pogosto zasnovano v obliki timske zasnove. Ker pa se varnostni timi pogosto soočajo s stresnimi in nepredvidljivimi situacijami, to zagotovo vpliva na medosebne odnose in pojav konfliktov. Pri reševanju konfliktov in upravljanju timske dinamike ključno vlogo odigrajo vodje, ki morajo pri tem uporabljati primerne pristope. Na temo timskega dela obstaja širok nabor literature, kljub temu pa so študije, ki bi proučevale dinamiko medosebnih odnosov, naravo konfliktov in vlogo vodij v timih, ki se ukvarjajo z varnostno dejavnostjo, precej redke. Cilj diplomskega dela je bil skozi pregled literature predstaviti naravo timskega dela in konfliktov v timih, pristope k reševanju konfliktov in vlogo vodij pri njihovem upravljanju, ter kako se ta spoznanja odražajo v praksi. V ta namen smo izvedli študijo na primeru varnostnega tima, in sicer dvostopenjsko raziskavo, ki je vključevala anketo med člani tima v zasebnovarnostni organizaciji in intervju z vodjem istega tima. Z anketo smo analizirali pričakovane lastnosti vodje, vzroke za nastanek konfliktov, odnos tima do konfliktov in naravo medosebnih odnosov. Z intervjujem pa smo proučili stališča vodje tima glede vodenja tima in konfliktov ter preverili rezultate ankete. Rezultati kažejo, da člani tima pripisujejo visoko pomembnost strateškim, organizacijskim in operativnim sposobnostim vodje. Nejasna navodila, ki jih poda vodja, ter slaba in prikrita komunikacija so po mnenju članov tima najpogostejši razlogi za nastanek konfliktov, medtem ko vodja navaja, da so konflikti predvsem posledica preobremenjenosti članov ter neurejenosti medsebojnih odnosov. Glede na ugotovljene odnose in pristope k reševanju konfliktov lahko sklenemo, da tim, ki smo ga obravnavali v raziskavi, dobro deluje, čeprav se kažejo nekatera nesoglasja in želje po boljšem sodelovanju ter zaupanju. Diplomsko delo je uporabno predvsem za vodje timov, ki lahko iz ugotovitev razberejo, katere vodstvene sposobnosti so pomembne za uspešno delovanje timov, kakšni so vzroki za pojav konfliktov in priporočeni pristopi k njihovemu upravljanju.
Ključne besede: varnost, varnostna dejavnost, varnostne organizacije, varnostni timi, vodje, konflikti, reševanje konfliktov, zaključna dela
Objavljeno v DKUM: 07.03.2022; Ogledov: 963; Prenosov: 149
Celotno besedilo (893,89 KB) |
5. Reorganizacija varnostno-obveščevalnih služb v vzhodni Evropi po padcu komunizma : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeBlaž Bohinc, 2021, diplomsko delo Opis: Ob koncu 80. in v začetku 90. let 20. stoletja je v številnih srednje- in vzhodnoevropskih državah s komunističnim ter socialističnim političnim in gospodarskim sistemom prišlo do korenitih sprememb. Globoka ekonomska kriza v kombinaciji z zmanjševanjem vpliva in moči Sovjetske zveze ter prihodom bolj liberalno usmerjenih oseb na čelo vladajočih komunističnih partij je številnim narodom odprla pot, da sami vplivajo na prihodnost svoje države. To je omogočilo, da so v številnih državah po dolgem času ponovno potekale demokratične volitve, na katerih so zmagale stranke, ki so zagovarjale drugačne vrednote od prejšnjega političnega vodstva, predvsem spoštovanje demokracije, svobode govora in ostalih človekovih pravic ter tudi kapitalistično gospodarsko ureditev. Do obsežnih sprememb pa ni prišlo le na političnem in ekonomskem področju, ampak tudi na področju teritorialne celovitosti nekaterih držav. Številne države so razpadle, na njihovem mestu pa so nastale nove, spet druge so se ponovno združile z že obstoječimi državami. Prav vse države, ki so šle skozi proces tranzicije v nov politični in ekonomski sistem, pa so se znašle pred dilemo, kaj storiti z varnostno-obveščevalnimi službami, ki so delovale v teh državah v prejšnjem sistemu. Te službe v preteklosti niso samo zagotavljale varnosti države same, ampak so tudi igrale vlogo ideološke policije, ki je varovala interese vladajoče stranke. Ti interesi pa niso bili več v skladu z novimi vrednotami postkomunističnih držav. To je pomenilo, da je vodstvo teh držav moralo najti način reorganizacije varnostno-obveščevalnih služb, s katerim bi zagotovili spoštovanje načel demokracije in vladavine prava, pri tem pa ne bi smeli ogroziti varnosti države in njenih interesov.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, reorganizacija, padec komunizma, vzhodna Evropa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 776; Prenosov: 59
Celotno besedilo (760,51 KB) |
6. Predlog modela ocen ogroženosti in ocen tveganj za področje obveščevalnovarnostne dejavnosti v Republiki SlovenijiJaroš Britovšek, 2019, strokovni članek Opis: Namen prispevka:
Cilj prispevka je pokazati razliko med oceno ogroženosti in oceno tveganj ter razviti predlog modela izdelave teh ocen za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti v Republiki Sloveniji in hkrati spodbuditi praktike k uporabi enotne metodologije in terminologije na tem področju.
Metode:
Prispevek je strokovne narave in temelji na analizi procesa izdelave ocen ogroženosti in ocen tveganj za področje obveščevalno-varnostnih dejavnosti.
Ugotovitve:
Pri obravnavani tematiki obstajajo nekatere nejasnosti, ki se nanašajo na trenutno uporabo terminov grožnja in tveganje, ter posledično ocene ogroženosti in ocene tveganj. Avtor izhaja iz ideje, da so ocene ogroženosti del ocene tveganj, ki poleg ogroženosti vsebuje še pomembnost in ranljivost tarče. Nadalje je opredeljena terminologija, predstavljene pa so tudi nekatere hevristične rešitve ter predlog modela izdelave ocene ogroženosti in ocene tveganj primernih za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti v Republiki Sloveniji. Obveščevalno-varnostna dejavnost se odvija v kompleksnem okolju z visoko stopnjo negotovosti, kjer je zaželena preprostejša in bolj prilagodljiva metodologija. Avtor priporoča uporabo hevristike, kar pri oceni ogroženosti pomeni, da več, kot je potrjenih indikatorjev, večja je verjetnost uresničitve grožnje, pri oceni tveganj pa, da se tveganje poviša ob povečani ogroženosti, ranljivosti ter pomembnosti tarče, in obratno.
Praktična uporabnostin pomembnost prispevka:
Prispevek se ukvarja z izdelavo ocen ogroženosti in ocen tveganj, z namenom poskusa poenotenja procesov izdelave in terminologije ter razumevanja omenjenih ocen za področje obveščevalno-varnostne dejavnosti.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, tarče, grožnje, tveganja, ranljivosti, ocene ogroženosti, Slovenija, ocene tveganj
Objavljeno v DKUM: 06.04.2020; Ogledov: 1006; Prenosov: 81
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Normativna ureditev za izvajanje obveščevalne protiobveščevalne in varnostne dejavnosti v slovenski vojski : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTina Komac, 2019, diplomsko delo Opis: Obveščevalna zagotovitev predstavlja pomemben člen pri dosegi poslanstva Slovenske vojske. Izvaja se na vseh ravneh poveljevanja in zajema načrtovanje, odločanje in delovanje pri poveljevanju ter vodenju enot. Uresničevanje obveščevalne zagotovitve se izvaja z obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno dejavnostjo. Na podlagi te dejavnosti vojaški poveljniki sprejemajo odločitve in ukrepe. Za učinkovito delovanje mora biti ta dejavnost podprta z ustreznimi pravnimi akti, ki dajejo nosilcem dejavnosti pooblastila in pristojnosti.
Naloga obravnava preučevanje zakonske ureditve na področju obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne dejavnosti v Slovenski vojski. Skozi diplomsko delo so predstavljeni temeljni pojmi, nosilci dela, načela, poslanstvo, načini dela, načini pridobivanja podatkov in zakonodaja obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne dejavnosti v Slovenski vojski. K preoblikovanju sistema organiziranosti vojaške obveščevalne dejavnosti so pripomogla mednarodna sodelovanja, zato bomo v nalogi predstavili tudi mednarodni koncept obveščevalne dejavnosti.
V nalogi je bilo ugotovljeno, da v slovenskih zakonih primanjkuje pooblastil in pristojnosti za pripadnike Slovenske vojske, da bi lahko učinkovito izvajali obveščevalno, protiobveščevalno in varnostno dejavnost. Reorganizacija na tem zakonskem področju je nujna, zato je v diplomskem delu predstavljen predlog za izboljšave.
Ključne besede: diplomske naloge, obveščevalna dejavnost, protiobveščevalna dejavnost, varnostna dejavnost, Slovenska vojska, norme
Objavljeno v DKUM: 19.03.2020; Ogledov: 1033; Prenosov: 100
Celotno besedilo (535,37 KB) |
8. Dvojni tajni agent : magistrsko deloMaša Kop, 2019, magistrsko delo Opis: Obveščevalne službe imajo v odnosu do državne suverenosti različen pomen. S svojim delovanjem lahko povečajo politično stabilnost sistema ali pa, v nasprotju s tem, povzročijo njegov razpad. Obveščevalno-varnostne službe imajo velik vpliv na politično, vojaško, ekonomsko in varnostno politiko države. Učinkovitost obveščevalnih služb je torej ključna. Prav tako ključniza obveščevalno službo pa so njeni sodelavci, operativci, ki morajo opraviti težko delo, preden pridobijo podatke, potrebne za njihovo obveščevalno službo.
Magistrska naloga predstavlja dvojne tajne agente kot subjekt mnogih tajnih služb.
Predstavila se bosta obveščevalno-varnostno dejavnost in potek obveščevalnega ciklusa. V magistrski nalogi bodo predstavljeni tudi tajno sodelovanje, tajni sodelavci, pridobivanje tajnih sodelavcev in vrste tajnih sodelavcev.
Tajni podatki se bodo uvrstili, pregledali se bodo vrste tajnih podatkov ter način zbiranja tajnih podatkov.
Naloga predstavlja dvojne tajne sodelavce. Zaradi lažjega razumevanja njihovega dela se bodo predhodno opisale tudi zgoraj navedene stvari. Ker je dostopne literature o dvojnih kombinacijah tajnih sodelavcev manj, se za boljše razumevanje in večje število podatkov o obravnavani temi naredi SWOT analizo kompetenc dvojnih tajnih sodelavcev.
V nalogi nam bodo vodilo v nadaljevanju postavljene hipoteze, ki se na podlagi vseh pridobljenih podatkov tudi potrdi ali ovrže. Na koncu naloge se predstavijo tudi kompetence SWOT analize dvojnih tajnih sodelavcev.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, tajno sodelovanje, tajni sodelavci, dvojni tajni sodelavci, kompetence, SWOT analiza, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.08.2019; Ogledov: 2680; Prenosov: 212
Celotno besedilo (496,58 KB) |
9. Notranji nadzor obveščevalno varnostne dejavnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijaJasmina Milinčić, 2016, diplomsko delo Opis: Varnost je ena temeljnih človeških dobrin in jo lahko opredelimo kot stanje, v katerem je zagotovljen uravnotežen fizični, duhovni, duševni in gmotni obstoj posameznika in družbene skupnosti v razmerju do drugih posameznikov, družbenih skupnosti in narave (Grizold, 1999: 23).
Obveščevalne službe so pomemben instrument za zagotavljanje varnosti države. Te službe imajo moč, katera temelji na njihovih intelektualnih in materialnih potencialih; na tajnosti, v kateri zbirajo, hranijo in obdelujejo podatke, na vztrajnem kopičenju informacij ter na poseganju v človekovo zasebnost in druge temeljne pravice. Kjer je moč, tam so možne tudi zlorabe te moči, bodisi za zasebne ali politične namene. Zaradi zlorab obveščevalnih služb lahko pride do ogrožanja temeljev demokracije, zato je v sodobni demokraciji potrebno nenehno nadzirati obveščevalne službe in tudi tiste, ki s temi službami upravljajo. Nadzor nad izvršilno vejo oblasti in še posebej nad obveščevalnimi službami je večplasten. Izhaja iz ustavnih temeljev države, odvisen pa je tudi od demokratične tradicije in politične kulture, konkretnih razmerij med posameznimi vejami oblasti, dosežene stopnje razvoja demokratičnih odnosov, zgodovinskih okoliščin ter drugih dejavnikov. Posebnost nadzora nad obveščevalnimi službami je ta, da ne more biti urejen na enak način, kot je urejen nadzor nad ostalimi deli državne uprave, saj delovanje obveščevalnih služb javnosti in tudi ostalim znotraj državne uprave ne sme biti popolnoma pregledno, sicer ne more biti učinkovito. Obstoj ustrezne pravne podlage oziroma normativne ureditve je zato eno osrednjih vprašanj in pogojev nadzora nad obveščevalnimi službami.
Ključne besede: obveščevalno-varnostna dejavnost, obveščevalne službe, SOVA, nadzor, notranji nadzor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.05.2018; Ogledov: 1617; Prenosov: 154
Celotno besedilo (806,48 KB) |
10. Rimskokatoliška cerkev in obveščevalna dejavnostBorut Korošec, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Odmik od tradicionalnega zavedanja o poslanstvu sodobnih obveščevalno-varnostnih služb in odkrivanje splošno zakoreninjene miselnosti o RKC kot ustanovi, ki se ukvarja samo s pastoralno dejavnostjo, zaznamujeta magistrsko delo. V raziskavi ugotavljamo, da je obveščevalna dejavnost nepogrešljiva sestavina vsake resne organizacije in države. Ob tem smo ugotovili, da tudi RKC koristno uporablja obveščevalno dejavnost, čeprav so njene metode in tehnike dela manj na očeh javnosti kot običajni obveščevalni sistemi nacionalnih držav. V Cerkvi bomo zaman iskali zakonodajno podlago za obstoj tovrstnih služb, smo se pa s pomočjo primerov iz bogate zgodovine RKC in s proučevanjem redovniških skupin dokopali do spoznanja, da RKC brez ustrezne obveščevalne podpore ne bi uspela zadržati položajev, ki jih ima že dve tisočletji. V raziskavi se ukvarjamo tudi s pojavom spovedi kot mogočim tipalom za pridobivanje koristnih informacij. Uporabo/zlorabo te v opisane namene ne moremo v popolnosti dokazati, v vsakem primeru pa v RS zaznavamo nekatere dogodke, na katerih slovenska Katoliška cerkev ob pomoči Svetega sedeža, ki ga krasi globalna avtoriteta, vrhunska obveščenost, diplomatska rutina in lobistična spretnost, dosega zavidljive rezultate v razmerju do drugih družbenih skupin.
Ključne besede: Rimskokatoliška cerkev, spoved, jezuiti, Opus Dei, obveščevalno‑varnostna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 1946; Prenosov: 205
Celotno besedilo (1,19 MB) |
