SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FLEKSIBILNE OBLIKE ZAPOSLOVANJA V REPUBLIKI SLOVENIJI
Lea Tomažič, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi sprememb na globalnem trgu dela in problema brezposelnosti se v Evropi kot odgovor na nastale razmere razvijajo in vedno bolj uveljavljajo nove oblike zaposlovanja. Skupaj z drugimi vidiki in instrumenti fleksibilnosti, ki bodo potrebni za reševanje bodočih izzivov in tveganj, so fleksibilne oblike zaposlovanja pomemben instrument, ki ga bo potrebno kontinuirano prilagajati. Z izrazom fleksibilno zaposlovanje se označuje številne raznovrstne delovno pravne položaje, katerih skupna značilnost je, da delavec opravlja delo za drugega zunaj tipičnega delovnega razmerja za nedoločen čas, s polnim in enakomerno razporejenim delovnim časom ter na delovnem mestu pri delodajalcu. Medtem ko imajo delavci s standardno pogodbo o zaposlitvi dostop do vseh sistemov socialne varnosti in so v dobrem pravnem položaju glede vrste in obsega pravic, se postavlja vprašanje položaja t.i. fleksibilnih delavcev. Ideja, ki se vse pogosteje pojavlja je povezava med fleksibilnostjo zaposlitve na eni strani in varnostjo delavcev na drugi strani. Ravnovesje, ki ga bo potrebno vzpostaviti, pomeni pravo razmerje med fleksibilnostjo zaposlitve, ki naj bi jo omogočali instituti delovnega prava, in varnostjo zaposlitve v povezavi z instituti sistema socialne varnosti. Oblike fleksibilnega zaposlovanja, ki predstavljajo atipične oblike zaposlitve v okviru delovnega razmerja v Republiki Sloveniji so: zaposlitev za določen čas, začasno delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom in delo na domu. V ta okvir so vključene tudi posamezne specifične oblike, kot je delna upokojitev, dopolnilno delo in delitev delovnega mesta v okviru zaposlovanja s krajšim delovnim časom ter delo na daljavo kot posebna oblika dela na domu. Kljub zakonskim možnostim se v literaturi pogosto navaja, da je v Sloveniji fleksibilnost zaposlovanja omejena. Kot kažejo statistični podatki, pa postaja trg dela v Sloveniji vse prožnejši, saj so vse fleksibilne oblike zaposlovanja v porastu. Teorija in različne raziskave izkazujejo, da največje breme obravnavanih oblik zaposlitve nosijo ženske, mladi, starejši delavci in druge ranljivejše oziroma zapostavljene skupine delavcev. Podatki kažejo, da so na trgu dela te skupine pogosteje zaposlene za določen oziroma krajši delovni čas, spremljajo pa jih tudi manjše plačilo, manjše ugodnosti in možnosti za napredovanje ter manjša socialna varnost. Pri ukrepih za spodbujanje fleksibilnega zaposlovanja je zato potrebno posebne napore vložiti v to, da bodo ti ukrepi čim bolj nevtralni. Vpogled v ureditev obravnavane tematike v Zvezni republiki Nemčiji izkazuje stanje, podobno slovenskim razmeram na trgu dela. Tudi v Nemčiji poznajo omenjene oblike fleksibilnega zaposlovanja, katerih delež v zadnjem času kontinuirano narašča. Njihova pravna ureditev se lahko v več segmentih primerja s slovensko, kljub podobnosti pa obstajajo določene specifičnosti, ki v slovenskem pravnem redu niso zajete.
Ključne besede: fleksibilne oblike zaposlovanja, atipične oblike zaposlitve, prožna varnost, zaposlitev za določen čas, zaposlitev preko agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom, delo na domu, delo na daljavo, fleksibilne oblike zaposlovanja v Zvezni republiki Nemčiji
Objavljeno: 07.04.2011; Ogledov: 4261; Prenosov: 617
.pdf Polno besedilo (1,31 MB)

2.
VPLIV KONFLIKTOV NA VARNOST ZAPOSLITVE V PODJETJU X
Ana Kokalj, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv konfliktov na varnost zaposlitve. Ogrožena varnost zaposlitve pomeni negotovost na delovnem mestu zaradi možne odpovedi delovnega razmerja. Zanimalo nas je predvsem, kakšno mnenje imajo zaposleni v podjetju X glede vpliva konfliktov na varnost zaposlitve, kako pogosto se s konflikti srečujejo in kakšne posledice ti lahko povzročijo.
Ključne besede: konflikti varnost zaposlitve pogodba o zaposlitvi vodja medsebojni odnosi
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 541; Prenosov: 62
.pdf Polno besedilo (2,01 MB)

3.
4.
Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in kazenska odgovornost delodajalca
Mateja Kamenšek Gornik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravice delavcev iz delovnega razmerja so pomembna civilizacijska pridobitev, katere je potrebno predvsem v času gospodarske krize, posebej varovati. V zadnjem času smo namreč priča številnim kršitvam temeljnih pravic delavcev s strani delodajalcev, ki imajo znake prekrška, pogosto pa tudi kaznivega dejanja. Zaradi takšnih ravnanj delodajalcev so najbolj prizadeti prav delavci, posredno pa tudi država, ki ne dobi plačanih prispevkov iz socialnih zavarovanj delavcev, s čimer so ogroženi temelji socialne varnosti v državi. Magistrska naloga obravnava normativne značilnosti kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, ki so določena v 22. poglavju Kazenskega zakonika (KZ-1), s poudarkom na njihovi blanketni naravi, ki v praksi zaradi obsežnosti predpisov s področja delovne, davčne in socialne zakonodaje, povzroča težave tako organom pregona pri odkrivanju in preganjanju kaznivih dejanj, kot tudi sodiščem pri sojenju ter odločanju o krivdi oziroma kazenski odgovornosti storilca. S tega vidika so v nalogi, v okviru zakonskih znakov in posameznih pojmov v kaznivih dejanjih, prikazane tudi dopolnilne norme iz posameznih področnih zakonov, kjer so temeljne pravice delavcev natančno določene. Ker to področje pokriva tako kazenskopravno kot tudi prekrškovno varstvo, je pri sojenju v posamezni zadevi, potrebno ustrezen poudarek dati tudi ločevanju kaznivega dejanja od prekrška in s tem povezanim načelom „ne bis in idem“.
Ključne besede: delavec - delodajalec - pogodba o zaposlitvi - delovno razmerje - temeljne pravice delavcev - šikaniranje na delovnem mestu - pravice iskalcev zaposlitve in brezposelnih oseb - zaposlovanje in delo na črno - pravice delavcev do sodelovanja pri upravljanju in sindikalne pravice - varnost in zdravje pri delu - krivda - kazenska odgovornost - blanketne norme - ne bis in idem - prekršek - kaznivo dejanje - sodna praksa
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 342; Prenosov: 62
.pdf Polno besedilo (3,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici