Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu je obravnavana problematika prehodnega območja vstopa v naselje, kjer cesta zunaj naselja prehaja v pozidano okolje ob cesti ali v območje, ki ga določajo meje naselja. Osnovni namen ureditve vstopa v naselje je voznika opozoriti o spremembi okolja ter ga spodbuditi k ustrezni prilagoditvi hitrosti, saj se z vstopom v naselje običajno spremenijo prometne razmere (npr. večja količina nemotoriziranih udeležencev v prometu). V magistrskem delu je podan pregled trenutne zakonodaje v Sloveniji in tujini, ki se nanaša na umirjanje prometa. V nadaljevanju je v sklopu magistrskega dela proučena in analizirana obstoječa projektna dokumentacija ter že izvedeni ukrepi na območjih vstopov v naselja. Na podlagi ugotovitev so predlagane tipske rešitve ureditve vstopov v naselja, ki se lahko uporabijo v danih situacijah. Predlagane rešitve so zasnovane z namenom zmanjšanja tveganja za nastanek prometnih nesreč in povečanja varnosti vseh udeležencev v prometu. Upoštevane so smernice, ki jih določa zakonodaja glede prometne varnosti, z namenom, da bi ureditve čim bolj učinkovito prispevale k varnemu in nemotenemu prehodu vozil v naselje.
Ključne besede: umirjanje prometa, ukrepi in naprave za umirjanje prometa, prometna varnost, tehnične smernice, vstopi v naselja
Objavljeno v DKUM: 15.02.2024; Ogledov: 410; Prenosov: 71
Celotno besedilo (7,80 MB)

Opis: Zmanjšanje vse večjih negativnih vplivov motornega prometa je pomemben element politik različnih sektorjev, še zlasti prometnega, okoljskega in zdravstvenega. Novi poudarki prometnih in sorodnih politik so privedli do preobrazbe strateške načrtovalske prakse prometa, ki jo v večjem delu Evrope, pa tudi v nekaterih delih sveta, pomeni celostno prometno načrtovanje. Eno njegovih pomembnejših strateških vodil je umirjanje prometa, ki prav tako doživlja preobrazbo tako načrtovalskega pristopa kot uporabljanih intervencij. Disertacija se osredotoča na razvoj teorije in prakse celostnega umirjanja prometa. V načrtovalskem smislu ga umešča v sistem celostnega prometnega načrtovanja. V eksperimentalnem smislu potrdi vpliv celostnega umirjanja prometa na aktivno mobilnost, kakovost bivalnega okolja in prometno varnost ter s tem na potovalne navade. Še najbolj pa disertacija prispeva v metodološkem smislu z razvojem nove metodologije celostnega umirjanja prometa ter v njenem okviru prilagojene matrike povezav in prostorov. Rezultati disertacije uveljavljajo vlogo celostnega umirjanja prometa kot enega ključnih elementov celostnega prometnega načrtovanja ter potrjujejo njegovo učinkovitost pri spreminjanju potovalnih navad v bolj trajnostne.
Ključne besede: celostno prometno načrtovanje, celostno umirjanje prometa, matrika povezav in prostorov, aktivna mobilnost, kakovost bivalnega okolja, prometna varnost, potovalne navade, spremljanje, vrednotenje
Objavljeno v DKUM: 24.07.2023; Ogledov: 803; Prenosov: 159
Celotno besedilo (8,95 MB)

Opis: V diplomskem delu smo opredelili pomen policijskega postopka pri obravnavi kršitev s področja udeležbe v cestnem prometu pod vplivom psihoaktivnih snovi. Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. Za dosego cilja diplomskega dela smo postavili tri hipoteze. V teoretičnem delu diplomskega dela smo na splošno predstavili področje psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa, alkohol in psihoaktivne snovi ter vpliv za voznika, ki je pod vplivom teh substanc. Predstavili smo splošna policijska pooblastila in konkretneje pooblastila ob nadzoru cestnega prometa. Opredelili smo osnovne pojme, kot je policijsko pooblastilo v smislu zakonske podlage, zakonsko podlago za izvajanje kontrole cestnega prometa in vodenje prekrškovnega postopka v primeru zaznanih kršitev. Ugotovili smo bistveno razliko med odkrivanjem kršitev s področja vožnje pod vplivom alkohola in kršitev s področja vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi. Policisti alkoteste običajno odrejajo rutinsko, pri odreditvi strokovnega pregleda zaradi ugotavljanja prisotnosti psihoaktivnih snovi pa mora policist predhodno potrditi sum, da je voznik pod vplivom teh snovi. Podrobno smo predstavili zakonsko podlago in prekrškovni postopek z voznikom pod vplivom psihoaktivnih snovi, kakor tudi dodatno ukrepanje policista poleg obravnave samo osnovnega prekrška. V empiričnem delu smo opravili analizo javno dostopne statistike policije za obdobje zadnjih 10 let. Za ta namen smo uporabili statistične podatke ukrepov policije s področja psihofizičnega stanja udeležencev cestnega prometa. Pri analizi smo ugotovili anomalijo uradne policijske statistike. Število odrejenih strokovnih pregledov zaradi ugotavljanja psihoaktivnih snovi namreč z leti narašča, v zadnjem letu jih je bilo odrejenih približno dvakrat toliko kot 2012, število pozitivnih rezultatov strokovnega pregleda pa ne glede na večje število odrejenih pregledov celo upada. Za namen raziskave smo zato pri analizi statističnih podatkov uvedli vsoto pozitivnih rezultatov strokovnega pregleda in odklonov, s čimer smo potrdili, da je število voznikov pod vplivom psihoaktivnih snovi v vzponu praktično skoraj vsako leto v obravnavanem obdobju. V zaključku diplomskega dela smo testirali predpostavljene hipoteze in obrazložili ugotovitve.
Ključne besede: psihoaktivne snovi, psihofozično stanje voznikov, varnost cestnega prometa, naloge policije, policijski postopki
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 617; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1022,10 KB)

Opis: Cestni promet povezuje mesta in države z razpletenim cestnim omrežjem. Z razvojem industrije in potrebe po tranzitu so osebni avtomobili postali vse bolj dostopni. Z dostopnostjo se je povečala tudi njihova uporaba. Cestno omrežje je postalo preplavljeno z vozili. Cestnoprometna pravila urejajo prometne režime na najrazličnejše načine. S povečanjem frekvence vozil se je tako povečala tudi možnost za nastanek prometnih nesreč. Prometne nesreče so skozi čas postale eden izmed glavnih krivcev za smrti v sodobnih družbah. S problematiko prometne varnosti so se začele ukvarjati države po vsem svetu na najrazličnejše načine. Ob prelomu tisočletja je Švedska predstavila in v svojo politiko varnosti cestnega prometa implementirala Vizijo nič, do takrat še nepoznan koncept v prometni varnosti. Cilj Vizije nič je kot že ime samo pove; nič smrtnih žrtev v cestnem prometu. Države so skozi čas na različne načine začele povzemati uspešni švedski model prometne varnosti. Vizija nič vključuje najrazličnejše udeležence v cestnem prometu. Vizija nič je cilj, ki je morda nedosegljiv, a je vodilo in usmeritev za zaščito življenja in zdravja posameznikov in družbe. Zgledu drugih je sledila tudi Slovenija. Vizijo nič je sčasoma vpeljala v notranjo politiko cestnega prometa. S samostojnostjo Republike Slovenije, so sledili novi zakoni na področju prometne zakonodaje. Sčasoma je del resolucij o varnosti prometa postala tudi Vizija nič.
Ključne besede: promet, cestni promet, prometna varnost, preventivne dejavnosti, vizija nič, nacionalni program varnosti cestnega prometa, primerjave, Švedska, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.01.2022; Ogledov: 935; Prenosov: 95
Celotno besedilo (494,45 KB)

Opis: Kandidati za voznike motornih vozil se v šolah vožnje ne naučijo zgolj upravljati z motornim vozilom, temveč tudi, kako varno voziti v cestnem prometu. V procesu poučevanja pridobivajo najbolj ključne izkušnje, da ostanejo varni vozniki tudi v kasnejšem življenju. S tega vidika je dejavnost šol vožnje prav gotovo pomembna dejavnost in zaradi tega je bilo treba nad njo vzpostaviti primeren nadzor. S prihodom Javne agencije RS za varnost prometa se je na tem področju marsikaj spremenilo – šole vožnje niso pod nadzorom samo s strani Javne agencije, ampak tudi s strani Policije in Inšpektorata za delo in Infrastrukturo. Leta 2017 je tudi bila sprejeta novela Zakona o Voznikih, ki je precej zaostrila kadrovske pogoje za delo v šoli vožnje. Diplomsko delo se osredotoča na strokovni nadzor nad strokovnostjo in zakonitostjo dejavnosti šol vožnje, ki ga vrši Javna agencija. Diplomsko delo je nastalo tudi z namenom, da se prikaže mnenje učiteljev vožnje o trenutnem nadzoru ter njihovi predlogi za njegovo izboljšanje. Poleg tega sta v diplomskem delu predstavljeni organizaciji Javne agencije in Združenja šol vožnje Slovenije ter njuno delovanje, predstavljeni so zakonski predpisi za dejavnost šol vožnje in podatki o izvedenih strokovnih nadzorih nad šolami vožnje v obdobju od leta 2013 do leta 2019. S pomočjo primerjave teh podatkov, ki smo jih razdelili v dve obdobji, smo potrdili hipotezo. Strokovni nadzor AVP je dober in uspešno preprečuje zakonske kršitve šol vožnje. Podatki o mnenju učiteljev vožnje so bili pridobljeni s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika 1ka, ki je bil preko elektronskega sporočila posredovan 99 šolam vožnje po Sloveniji. Pri tem je raziskovalni vzorec obsegal 49 v celoti izpolnjenih anket, 16 pa jih je bilo delno izpolnjenih. Analiza rezultatov anketnega vprašalnika je pokazala, da učitelji vožnje večinoma poznajo namen nadzora ter so mnenja, da je potreben. Vendar nihče od sodelujočih ni imel zelo dobrih izkušenj s temi nadzori. Vsi pa so mnenja, da bi se lahko nadzor precej izboljšal, če bi se upoštevalo njihove predloge.
Ključne besede: diplomske naloge, Javna agencija RS za varnost prometa, strokovni nadzor, šole vožnje, mnenja učiteljev vožnje
Objavljeno v DKUM: 18.08.2020; Ogledov: 1100; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,01 MB)