Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo oblačnih rešitev pri obračunu plač in analizira njihove prednosti ter slabosti. Posebna pozornost je namenjena varovanju občutljivih plačnih podatkov, ki vključujejo osebne in finančne informacije zaposlenih, ter tveganjem, ki nastajajo ob njihovi obdelavi in shranjevanju v oblačnih okoljih. Teoretični okvir zajema predstavitev ključnih značilnosti oblačnih storitev, modelov njihove uporabe ter pregled regulativnih zahtev, ki izhajajo iz evropske in nacionalne zakonodaje (npr. GDPR, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o dohodnini) ter mednarodnih standardov in certifikatov (ISO 27001, SOC). Empirični del temelji na simulaciji petih dogodkov (izpad internetne povezave, nenamerno brisanje datoteke, nepooblaščen dostop, izpad električne energije in phishing napad), s katerimi so bile analizirane ranljivosti oblačnih sistemov ter odzivnost vgrajenih zaščitnih mehanizmov. Rezultati raziskave kažejo, da oblačne platforme zagotavljajo visoko stopnjo odpornosti na tehnične izpade in omogočajo učinkovito obnovo podatkov, hkrati pa izpostavljajo tveganja, povezana z odvisnostjo od internetne povezave, s človeškimi napakami in kibernetskimi grožnjami. Ugotovljeno je bilo, da zanesljivo delovanje tovrstnih rešitev zahteva dosledno upravljanje dostopov, večnivojsko varnostno zaščito (šifriranje, večfaktorsko avtentikacijo in požarne zidove) ter stalno usposabljanje uporabnikov. Naloga ugotavlja, da oblačne rešitve podjetjem pri obračunu plač prinašajo pomembne koristi v obliki stroškovne učinkovitosti, avtomatizacije procesov in skladnosti s predpisi, hkrati pa ustvarjajo nove varnostne in organizacijske izzive. Zato se kot nujna izkaže implementacija celovitih strategij obvladovanja tveganj, ki vključujejo varnostne protokole, redundančne sisteme ter redno preverjanje skladnosti z zakonodajo. Naloga s tem prispeva k boljšemu razumevanju varnostnih in poslovnih vidikov uporabe oblačnih tehnologij pri obračunu plač ter oblikovanju smernic njihove varne in učinkovite implementacije v slovenskem gospodarskem prostoru.
Ključne besede: oblačne storitve, obračun plač, varnost podatkov, prednosti, slabosti
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,89 MB)

Opis: Digitalna preobrazba poslovnih procesov je v zadnjih letih bistveno vplivala na način upravljanja z dokumentacijo. Podjetja se zaradi vse večje količine informacij, zakonskih zahtev in potrebe po varnosti, hitrosti in preglednosti odločajo za implementacijo dokumentnih sistemov (DMS), ki omogočajo učinkovito elektronsko upravljanje poslovne dokumentacije. Magistrska naloga celostno obravnava ključne funkcionalnosti DMS ter skozi praktičen projekt predstavi kompleksnost digitalizacije fizičnega arhiva, s poudarkom na opremljanju dokumentov z metapodatki, klasifikacijskih pravilih in končnem vključevanju dokumentov v elektronski arhiv. V teoretičnem delu so predstavljene glavne značilnosti DMS, kot so klasifikacija dokumentov, uporaba strukturiranih metapodatkov, verzijsko sledenje, pravice dostopa, iskalni mehanizmi, povezljivost z drugimi informacijskimi sistemi ter tehnološke možnosti različnih arhitektur (lokalne, oblačne in hibridne rešitve). Poseben poudarek je namenjen pomenu standardiziranega vnosa metapodatkov in njihove vloge pri dolgotrajni hrambi, hitrem iskanju in zagotavljanju skladnosti s predpisi. V nadaljevanju je prikazana tudi tehnična podlaga sistemov, kot so baze podatkov, API-ji, mehanizmi indeksiranja ter uporaba OCR-tehnologije za prepoznavanje besedila na digitaliziranih dokumentih. Praktični del naloge temelji na izvedenem projektu masovnega skeniranja za naročnika, pri čemer je bil cilj zmanjšati fizični arhiv in omogočiti lažje ter hitrejše iskanje dokumentacije. Arhiv je obsegal več kot tisoč rednikov, razdeljenih na štiri vsebinske sklope. Projekt je zajemal pripravo fizičnega prostora, prevzem dokumentacije, skeniranje z uporabo profesionalnih skenerjev, avtomatski in ročni zajem metapodatkov ter prenos v elektronski arhiv. Za opremljanje dokumentov je bila uporabljena specializirana programska oprema, pri čemer je sistem omogočal učenje na podlagi preteklih dokumentov (t. i. šablone), kar je pospešilo proces opremljanja. Med izvajanjem projekta so se pojavile številne tehnične, organizacijske in vsebinske težave. Med ključne izzive sodijo napake na skenerjih zaradi obrabljenosti papirja in umazanije, neustrezna usposobljenost kadra za delo z dokumenti ter težave pri razumevanju vsebine. Slednje so se rešile z dodatnimi validacijskimi postopki in okrepljenim sodelovanjem z naročnikom. Poleg tega so bila v procesu upoštevana pravila informacijske varnosti, zlasti pri nastavitvah dostopnih pravic, ki so bile definirane na ravni klasifikacijskih znakov in povezane z aktivnimi imeniki uporabnikov. Rezultati projekta kažejo, da premišljen pristop, ustrezna tehnična rešitev in jasno postavljeni procesi pripomorejo k uspešni transformaciji fizičnega arhiva v elektronsko obliko. S tem se izboljšata preglednost nad dokumentacijo in učinkovitost zaposlenih, hkrati pa se dolgoročno znižujejo stroški upravljanja z dokumenti. Pridobljene izkušnje nudijo dobro osnovo za nadaljnje projekte digitalizacije tudi v drugih organizacijah.
Ključne besede: Dokumentni sistem (DMS), digitalizacija dokumentov, masovno arhiviranje, metapodatki, klasifikacijski načrt, elektronski arhiv, optično prepoznavanje znakov (OCR), iskanje po vsebini, pravice dostopa, verzijsko sledenje, integracija podatkov, proces obdelave dokumentov, avtomatska klasifikacija, dolgoročna hramba, informacijska varnost.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (3,21 MB)

Opis: Umetna inteligenca čedalje bolj posega v vse faze delovnega razmerja, od njegovega nastanka do prenehanja, pri čemer delodajalcem omogoča avtomatizirano dodeljevanje nalog, spremljanje dela, izvajanje nadzora nad delom in celo odločanje o napredovanjih ali odpuščanju delavcev. Takšna avtomatizacija prinaša številne prednosti, kot so večja učinkovitost, nižji stroški in optimizacija delovnih procesov, hkrati pa odpira številna tveganja, ki segajo na področje preprečevanja diskriminacije, varstva osebnih podatkov in zasebnosti delavcev, varnosti in zdravja pri delu in vprašanje odgovornosti za škodo. V magistrski nalogi sem si postavila vprašanje, ali trenutna pravna ureditev zagotavlja ustrezno zaščito delavcev pred tveganji, ki jih prinaša uporaba umetne inteligence v delovnem okolju. Analizirala sem mednarodne pravne vire (Okvirna konvencija o umetni inteligenci in človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi), pravne vire EU (Akt o umetni inteligenci, Direktiva o izboljšanju delovnih pogojev pri platformnem delu, Direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v EU, GDPR in Listina EU o temeljnih pravicah) ter nacionalne pravne vire (URS, ZDR-1, ZVZD-1 in ZVOP-2), ki naslavljajo problematiko uporabe umetne inteligence v delovnem okolju. Ugotovila sem, da določene mehanizme, ki naslavljajo tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnih razmerjih, lahko najdemo že v obstoječem pravnem okviru, vendar pa nobeden izmed naštetih pravnih virov problematike uporabe umetne inteligence v delovnem okolju ne ureja celovito. Trenutna pravna ureditev ne zagotavlja zadostne zaščite delavcev pred tveganji, povezanimi z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju, zaradi česar je potrebna dopolnitev obstoječih predpisov oziroma sprejetje specialnih predpisov, ki bodo posebej naslovili tveganja, povezana z uporabo umetne inteligence v delovnem okolju. Umetna inteligenca bo namreč v prihodnosti igrala še pomembnejšo vlogo v delovnem pravu, zato je ključnega pomena, da se pravo pravočasno prilagodi novim izzivom, ki jih umetna inteligenca prinaša.
Ključne besede: umetna inteligenca, algoritemsko upravljanje, avtomatizacija delovnih procesov, diskriminacija, varstvo osebnih podatkov, varstvo zasebnosti, varnost in zdravje pri delu, odgovornost, zaščita delavcev, pravna ureditev
Objavljeno v DKUM: 16.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 126
Celotno besedilo (813,59 KB)

Opis: To diplomsko delo se nanaša na vprašanja zaupnosti, s katerimi se srečujejo računovodski strokovnjaki, oz. računovodje pri delu od doma. Naš cilj pri raziskavi je ugotoviti, ali se z delom od doma krši načelo zaupnosti, poleg tega pa tudi identificirati in analizirati specifične izzive, povezane z zagotavljanjem varnosti podatkov in ohranjanja zaupnosti v delovnem okolju na daljavo, ki je postalo še posebej aktualno v luči pandemije COVID-19. Načelo zaupnosti smo obravnavali po Kodeksu etike za računovodske strokovnjake. Za dosego zastavljenega cilja smo izvedli raziskovalno metodo, ki vključuje poglobljene intervjuje z računovodji, ki imajo izkušnje na področju dela od doma. Na ta način smo opravili pregled obstoječih praks in smernic za varovanje podatkov. Intervjuji so nam omogočili tudi vpogled v izkušnje intervjuvancev ter razkrili, s kakšnimi težavami in skrbmi se srečujejo pri zagotavljanju zaupnosti v domačem okolju. Delo od doma prinaša mnoge prednosti, kot so večja fleksibilnost in učinkovitost, vendar so ugotovitve raziskave opozorile tudi na znatna tveganja glede varnosti podatkov. Diplomsko delo predpostavlja tudi pomembnost uvedbe celovitih kibernetskih ukrepov za uspešno obvladovanje teh tveganj, vključno z naprednimi tehnološkimi rešitvami, kot so šifriranje podatkov, uporaba VPN-jev, redno posodabljanje programske opreme in izvajanje varnostnih pregledov. Dodamo lahko kontinuirano izobraževanje in usposabljanje računovodij glede najboljših praks varovanja podatkov ter vzpostavitev jasnih in strogih politik za delo računovodij od doma. Ta perspektiva na delo od doma je ključnega pomena za podjetja, ki dovoljujejo svojim zaposlenim ugodnost dela od doma in hkrati prilagajajo svoje delovne pogoje sodobnejšim pristopom, vendar se hkrati prizadevajo ohraniti visoko raven zaupnosti podatkov. Navsezadnje ne smemo pozabiti, da uvedba omenjenih ukrepov lahko pripomore k zmanjšanju tveganja, povezanega z delom na daljavo. Hkrati pa se omogoči tudi učinkovita in varna izvedba delovnih obveznosti tudi izven tradicionalnega pisarniškega okolja.
Ključne besede: zaupnost, delo na daljavo, računovodje, varnost podatkov, Kodeks etike za računovodske strokovnjake
Objavljeno v DKUM: 25.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Grožnje iz sveta informacijske varnosti postajajo vse pogostejši pojav, pri čemer napadalci, z uporabo različnih tipov kibernetskih napadov, poskušajo pridobiti občutljive podatke in finančna sredstva ali povzročiti škodo žrtvam napada. Z namenom učinkovitega zoperstavljanja tovrstnim grožnjam se vzpostavljajo celovite varnostne politike, ki vsebujejo oblikovane smernice in okvirje za zaščito informacijskih sistemov ter z njimi povezane podatke. Zaradi vse hitrejšega razvoja in povečanja kompleksnosti groženj je nujno potrebno posodabljanje varnostnih politik s ciljem proaktivnega prilagajanja novim, naprednejšim grožnjam. V diplomskem delu je bil, s ciljem proaktivnega prilagajanja na sodobne grožnje, opravljen pregled aktualne literature ter dobrih praks iz področja informacijske varnosti. Skladno z literaturo je bila nato izvedena analiza varnostne politike procesa upravljanja incidentov informacijske varnosti, pri čemer se je osredotočalo na študijo primera, z namenom pridobitve konkretnega vpogleda v realno okolje. Po opravljeni analizi so bile odkrite pomanjkljivosti in pripravljene izboljšave, s pomočjo katerih lahko organizacija pripravi še bolj sistematičen pristop k obravnavi incidentov informacijske varnosti. Ugotovitve so pokazale, da je v finančnem svetu velik poudarek na zaščiti pred kibernetskimi grožnjami, katera je tudi regulirana iz strani revizijskih organov. Poleg zagotavljanja skladnosti z regulativnimi zahtevami še vedno obstaja prostor za zagotovitev naprednejše zaščite pred grožnjami, ki pa je odvisen od strateških ciljev organizacije ter finančnih virov, namenjenih za zagotavljanje informacijske varnosti. Te ugotovitve so lahko pomembne za strokovnjake iz področja informacijske varnosti, katerim služijo kot dobre prakse za upravljanje informacijske varnosti.
Ključne besede: informacijska varnost, varnostna politika, kibernetske grožnje, varnost podatkov, upravljanje tveganj, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,00 MB)