1. Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu policistom - sistemska ureditevLeon Vedenik, 2007, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Opis: V pričujočem referatu je predstavljena sistemska ureditev področja varnosti in zdravja pri delu v policiji; predstavljena je izjava o varnosti z oceno tveganja, kjer so opisane ugotovljene nevarnosti in škodljivosti na posameznih tipičnih delovnih mestih, ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu policistom, naloge in odgovornosti odgovornih oseb za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu, podani so predlogi za sistemsko urejanje področja, vse to z namenom zagotavljanja čim večje varnosti policistov pri izvajanju njihovega dela.
Ključne besede: policija, varnost, varnost in zdravje pri delu, ocena tveganja, management, odgovornost, odgovorne osebe, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 117; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (668,16 KB) |
2. Pravica delavca do odklopa : magistrsko deloAnja Bertoncelj, 2023, magistrsko delo Opis: Razvoj informacijske in komunikacijske tehnologije ima velik vpliv na življenja vseh posameznikov, prav tako pa tudi na področje delovnega prava. Vsak posameznik je z razvojem tehnologije pridobil možnost, da ima kjerkoli in kadarkoli pri roki napravo, ki mu omogoča, da je vsakomur dosegljiv. To se odraža tudi na področju delovnega prava, in sicer na način, da delodajalci kontaktirajo delavce, ne le v času rednih delovnih ur, temveč tudi izven delovnega časa. Kontaktirajo jih lahko tudi sodelavci, z vprašanji v zvezi z delom. Delavci pa so velikokrat primorani na te klice ali sporočila odgovoriti, saj se bojijo izgube zaposlitve ali pa imajo naloženo delo, ki ga v rednem delovnem času niso morali opraviti.
Pri tem nastaja težava v zvezi z dosegljivostjo delavcev, saj to pomeni, da delavci delo opravljajo brez možnosti za počitek oziroma svojega prostega časa ne izkoriščajo na način, kot bi si ga sami želeli.
S tem razlogom se je razvila pravica do odklopa, in sicer pravica delavca, da se ne odziva na klice in sporočila delodajalca ter obveznosti delodajalcev, da delavcev ne kontaktirajo izven rednih delovnih ur.
Pri tem so pomembna vsa pravila v zvezi z delovnim časom, dnevnim in tedenskim počitkom ter odmori, kateri so zajeti v mednarodnem, evropskem in nacionalnem pravu. Z dosledno uporabo vseh teh pravil se delavcem daje pravica do počitka. Kljub vsem obstoječim pravilom pa se je razvila posebna pravica, to je pravica do odklopa, ki ni le pravica delavcev, temveč tudi obveznost delodajalcev, ki jo je potrebno uzakoniti, saj obstoječa pravila v zvezi z delovnim časom, počitki in odmorom, ne zadostujejo. Potrebna so torej posebna pravna pravila, ki bodo delavcem dala pravico, da se odmakne od delovnega okolja in čas preživi po lastni volji.
Pomembnost te pravice se kaže v tem, da se vedno več držav odloča za uzakonitev pravice do odklopa, od katerih je bila prva država Francija, kateri so sledile tudi druge. Tudi Slovenija je sprejela predlog spremembe ZDR-1, kjer bi poseben člen uredil pravico do odklopa ter sankcije v primeru nesprejema ukrepov za uveljavitev pravice do odklopa. Prav tako na ravni Evropske unije potekajo aktivnosti za uzakonitev pravice do odklopa, saj je bila sprejeta Resolucija Evropskega parlamenta s predlogom morebitne nove direktive o pravici do odklopa, ki bi harmonizirala ureditev v vseh državah članicah.
Ključne besede: delovno pravo, pravice iz delovnega razmerja, pravo Evropske unije, pravica do odklopa, odklop, delovni čas, dnevni in tedenski počitek, varnost in zdravje pri delu
Objavljeno v DKUM: 07.03.2024; Ogledov: 683; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,04 MB) |
3. Digitalizacija in nove oblike dela ter vpliv na zaposlovanjePatricija Zorko, 2021, magistrsko delo Opis: Živimo v času bliskovitih tehnoloških sprememb. Tehnološki megatrendi nas spremljajo praktično na vsakem koraku. V magistrskem delu na teoretičen način prikažemo vplive digitalizacije na trg dela ter pojav novih oblik dela na delo ter na življenje posameznika. Predvsem nas v celotni nalogi vodi vprašanje, ali digitalizacija res prinaša na trg dela nove oblike zaposlitev, ki so koristne za vse udeležence na trgu?
Katere oblike dela pa se sploh pojavljajo na trgu dela? In kako digitalizacija sploh vpliva na posamezne elemente dela? Ali imajo delavci posledično res več zaposlitvenih možnosti? Ali se izboljšajo delovni pogoji ter organizacija dela?
V magistrski nalogi smo se osredotočili na vplive digitalizacije in njenih megatrendov na trg dela ter na delo samo. Na začetku teoretično predstavljamo pojem digitalizacije, Industrije 4.0 ter 5.0, nato pa ugotavljamo, kateri so tisti vidiki digitalizacije ter katere učinke ima na pojav novih oblik dela, izginjanje delovnih mest, spreminjanje delovnih pogojev ter na preoblikovanje vsebine dela. Opredeljujemo tudi značilnosti prekarnosti. Prikazujemo tudi kakšne izzive prinaša spremenjen način dela področju varnosti ter zdravja pri delu. Zanima nas tudi ali/in na kakšen način je na trg dela vplivala epidemija COVID-19. Podani so tudi nekateri subjektivni predlogi za izboljšanje razmer na trgu dela.
Sklep povzema naše ključne ugotovitve v magistrski nalogi. V ključnem, zadnjem delu se navežemo tudi na našo tezo, postavljeno v začetku našega dela ter ponudimo našo obrazložitev.
Ključne besede: digitalizacija, trg dela, nove oblike dela, varnost in zdravje pri delu, kompetence
Objavljeno v DKUM: 05.07.2021; Ogledov: 1402; Prenosov: 441
Celotno besedilo (1,29 MB) |
4. Viri ogrožanja varnosti policistov pri njihovem deluManja Konkolič, Leon Vedenik, Branko Lobnikar, 2016, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
V prispevku bomo opredelili in proučevali dejavnike ter vire ogrožanja varnosti, s katerimi se srečujejo policisti pri svojem delu in pojasnili tveganja ter škodljivosti in nevarnosti pri njihovem delu. Analizirali bomo percepcijo virov ogrožanja varnosti policistov pri njihovem delu.
Metode:
Empirična raziskava o percepciji virov ogrožanja varnosti policistov pri njihovem delu je bila opravljena leta 2014 na populaciji policistov in policistk v Republiki Sloveniji. V reprezentativni vzorec je bilo zajetih 181 policistov in policistk z vseh osmih policijskih uprav. Dojemanje ogroženosti na delovnem mestu smo merili s pomočjo 5-stopenjske Likertove lestvice.
Ugotovitve:
Rezultati raziskave kažejo, da se policisti in policistke počutijo ogrožene na delovnem mestu. Največjo skrb namenjajo predvsem okužbam pri delu, slabemu medsebojnemu odnosu znotraj delovnega mesta ter nevarnostim v zvezi z delovnimi prostori.
Omejitve/uporabnost raziskave
Raziskava je bila opravljena na reprezentativnem vzorcu, ki je dovolj velik, da lahko posplošimo na celotno populacijo.
Praktična uporabnost:
Rezultati so uporabni pri nadaljnji oziroma ponovni reviziji Izjave o varnosti z oceno tveganja v Ministrstvu za notranje zadeve ter celovitem varnostnem menedžmentu in varnostni politiki na delovnem mestu policista.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Do sedaj še ni bilo opravljenih veliko raziskav med zaposlenimi policisti in policistkami v Republiki Sloveniji, ki bi v celoti zajele vire ogrožanja pri njihovem delu.
Ključne besede: policija, policisti, varnost in zdravje pri delu, nevarnosti, škodljivosti
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 993; Prenosov: 112
Celotno besedilo (356,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Odškodninska odgovornost delodajalca zaradi kršitve predpisov o varnosti in zdravju pri delu : magistrsko deloMaja Vogrin, 2019, magistrsko delo Opis: Področje varnosti in zdravja pri delu je področje, ki je podrobno urejeno tako na mednarodni ravni kot tudi na ravni prava Evropske Unije. S prenosom številnih direktiv v nacionalno pravo in pri upoštevanju še določenih konvencij z omenjenega področja imajo tako delodajalci kot tudi delavci določene obveznosti na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki jih morajo pri izvajanju svojega dela upoštevati. Predvsem jima je skupna obveznost, da morata poleg organizacije oziroma skrbnega opravljanja dela, skrbeti tudi za varnost in zdravje (drugih) delavcev v delovnem procesu, morebitne nevarnosti in pomanjkljivosti pa odpraviti oz. v primeru, da gre za delavca, jih mora ta nemudoma javiti svojemu nadrejenemu. Vendar v praksi prihaja do kršitev predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, tako s strani delodajalca kot tudi delavca. Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) v svojih letnih poročilih ugotavlja številne kršitve na področju ustreznosti izjave o varnosti z oceno tveganja, ki je delodajalčev krovni interni akt za zagotavljanje varnih in zdravih delovnih razmer. Poleg teh so po ugotovitvah IRSD pogoste kršitve s strani delodajalca med drugimi še kršitve glede zdravstvenih pregledov delavcev. V sodni praksi pa je mogoče zaslediti številne sodbe, kjer odškodninsko odgovarja delodajalec za kršitve glede delovne in osebne varovalne opreme ter kršitve določb o prepovedi trpinčenja. Pri pregledu sodne prakse se kot pomembno kaže vprašanje, kdo odgovarja za nastalo škodo delavca v primeru, da gre za »izposojenega« delavca drugemu izvajalcu ali podizvajalcu del na gradbiščih. Za odgovor na to vprašanje je potrebno ugotoviti obstoj odgovornosti »dejanskega« delodajalca, možna pa je tudi kumulacija odgovornosti oz. solidarna odgovornost več oseb. V sodni praksi je najti tudi primere, v katerih sodišča upoštevajo pri nastanku škode tudi delavčev soprispevek, kadar ta ravna v neskladju s predpisi varnosti in zdravja pri delu. Pravila odškodninskega prava jasno določajo, da kdor je povzročil škodo, jo mora tudi povrniti. V teh primerih gre potemtakem za deljeno odgovornost delodajalca in delavca. Sodišča presojajo obstoj odškodninske odgovornosti delodajalca kot tudi delavca po splošnih pravilih civilnega prava, torej na podlagi pravil Obligacijskega zakonika (OZ). Pri tem morajo biti za obstoj krivdne odškodninske odgovornosti izpolnjene kumulativne predpostavke civilnega delikta, to so protipravno dejanje, škoda, vzročna zveza ter krivda. V primeru, da gre za objektivno odgovornost, pa je podlaga za njen obstoj, da delodajalec opravlja nevarno dejavnost ali, da nevarnost izvira iz stvari same. Delodajalec se bo lahko razbremenil objektivne odgovornosti zgolj v primeru, da so podani elementi za višjo silo ter da je nastala škoda nastala izključno zaradi ravnanja tretje osebe. V sodni praksi se uporaba določbe o razbremenitvi odškodninske odgovornosti uporablja restriktivno. Delodajalec ima tudi možnost, da svojo odgovornost, v primeru nastanka odškodninskih zahtevkov delavca, do določene višine tudi zavaruje. V primeru, da pa delodajalec krši predpise varnosti in zdravja pri delu, s tem ko ne zagotovi zadostnih varnostnih ukrepov ter zdravstvenih pregledov delavcev, bo lahko odškodninsko odgovoren tudi Zavodu za zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Ta bosta imela zoper delodajalca regresni zahtevek oz. bolje rečeno personalno subrogacijo za povrnitev nastalih stroškov zavodoma.
Ključne besede: Varnost in zdravje pri delu, odškodninska odgovornost delodajalca, odškodnina, deljena odgovornost, regresni zahtevek.
Objavljeno v DKUM: 17.09.2019; Ogledov: 2303; Prenosov: 397
Celotno besedilo (1,27 MB) |
6. Varnost v proizvodnem podjetjuKristijan Perše, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Kadar govorimo o varnosti v proizvodnem podjetju, sta v ospredju predvsem dva sklopa varnosti, in sicer varnost in zdravje pri delu ter požarna varnost. Področje varnosti in zdravja pri delu določa Zakon o varnosti in zdravju pri delu (in podzakonski predpisi), določbe pa morata upoštevati tako delodajalec kot tudi zaposleni. Požarno varnost določa Zakon o varstvu pred požarom s podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na proizvodnje. Uspešna požarna varnost v proizvodnji temelji na oceni požarne ogroženosti, iz katere se potem določi požarni red. Ta narekuje postopke v primeru požara. Delodajalec mora poskrbeti, da so vsi zaposleni podučeni in seznanjeni tako z varnostjo in zdravjem pri delu kot tudi s požarno varnostjo. V proizvodnih podjetjih na varnost vpliva mnogo dejavnikov, kot so prenatrpane proizvodne linije, neustrezne kapacitete, malomarnost zaposlenih, zakonske omejitve, finance podjetja in zunanja okolica proizvodnje. Podjetja morajo zato stremeti k rešitvam znotraj proizvodnje, ki bi izničile te probleme, da bi delo v proizvodnji potekalo čim bolj varno.
Ključne besede: proizvodno podjetje, varnost v proizvodnem podjetju, varnost in zdravje pri delu, požarna varnost, Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Zakon o požarnem varstvu.
Objavljeno v DKUM: 12.12.2018; Ogledov: 4716; Prenosov: 202
Celotno besedilo (1,25 MB) |
7. Delodajalčeva odškodninska odgovornost za škodo zaradi stresa na delovnem mestuJure Jakšić, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo obravnavali delodajalčevo odškodninsko odgovornost za škodo zaradi stresa na delovnem mestu. Stres je prisoten na vseh področjih našega življenja in je naš stalni »spremljevalec«. Gre za stanje človekovega organizma, ki najde svojo utemeljitev tako v medicini, biologiji in psihologiji, kakor tudi v managementu človeških virov. V zadnjih nekaj desetletjih se poudarja prisotnost in pomen stresa v strokovni in poljudni literaturi. Po patofiziološki opredelitvi je stres »stanje v okolju ali organizmu, ki potencialno ali dejansko ogroža celovitost ali življenje organizma« (Grubič, 2016, str. 5). Sam izvor stresa ni enoznačen pojem, saj gre za spletišče različnih dejavnikov, ki medseboj tvorijo svojevrsten konglomerat. Pogosto je vodilni vzrok za stres (predvsem negativni) ravno služba, ki jo opravljamo. Dejavniki stresa v delovnem okolju so predvsem preobremenjenost, nadlegovanje na delovnem mestu, delovne razmere, odgovornost za druge, vrsta zaposlitve, nejasnost vlog, slaba organizacija itd. Z izrazom negativni stres opisujemo stres s škodljivimi učinki na zdravje. Negativni stres je posledica neskladja med zahtevmi in sposobnostmi, ki so manjše od zahtev. Medicinska znanost je dognala povezavo med stresom in vrsto bolezni (srčnimi boleznimi, rakom, kožnimi boleznimi, depresijo ipd).
Kljub razširjenosti tematike in vsesplošnem zavedanju prisotnosti in škodljivosti stresa, mu slovensko odškodninsko pravo (tako v teoriji kot v praksi) ni namenilo zadosti pozornosti. Odškodninska odgovornost je vrsta obligacijskega razmerja, katerega vsebina je obveznost odgovorne osebe povrniti oškodovancu škodo za katero odgovorja, in pravica oškodovanca od odgovorne osebe zahtevati povrnitev te škode. Da bi odškodninska odgovornost nastala, morajo nastopiti določena pravna dejstva, na nastop katerih pravo veže obveznost povrniti povzročeno škodo. Ta pravna dejstva se pojmujejo kot predpostavke odškodninske odgovornosti. To so protipravnost oziroma nedopustno škodljivo dejstvo, vzročna zveza med protipravnostjo, ki izvira iz sfere odgovorne osebe, in negativno posledico (škodo), ki nastane v sferi oškodovane osebe, sama škoda, ki je lahko premoženjska ali nepremoženjska, ter krivda (posameznik sicer lahko izjemoma odgovarja tudi objektivno tj. ne glede na krivdo).
Magistrsko delo sestoji iz treh sklopov. V prvem sklopu smo najprej, upoštevaje aktualna znanstvena dognanja, opredelili značilnosti stresa, ob tem ugotovili vzroke za stres in kako so le-ti lahko povezani z ravnanji delodajalca, nato smo opredeliti posledice stresa za posameznika (psihične, fiziološke in vedenjske). V drugem sklopu smo ob analizi splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti poskušali odgovoriti na vprašanje ali je delodajalec lahko odškodninsko odgovoren za škodo zaradi stresa na delovnem mestu. V tretjem sklopu smo pozornost namenili relevantni sodni praksi s področja odškodninske odgovornosti delodajalcev (tako domači kakor tuji).
V magistrskem delu smo ugotovili, da se tako nacionalni in mednarodni pravni viri s področja varnosti in zdravja pri delu nanašajo tudi na stres kot negativen vpliv na zdravje, ter da je delodajalec tako po pravilih o splošni odškodninski odgovornosti, kakor tudi po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti lahko odgovoren za škodljive posledice stresa na delovnem mestu, ter smo s tem potrdili vse tri postavljene hipoteze.
Ključne besede: Stres, stresorji na delovnem mestu, odškodninska odgovornost delodajalca, varnost in zdravje pri delu, poslovna odškodninska odgovornost.
Objavljeno v DKUM: 23.08.2018; Ogledov: 2076; Prenosov: 300
Celotno besedilo (729,29 KB) |
8. Učinki dela pod napetostjo kot metode vzdrževanja električnih inštalacijViktor Lovrenčić, 2018, doktorsko delo/naloga Opis: Organizacije so soočene s pričakovanji in zahtevami zainteresiranih deležnikov, upoštevajoč zahteve glede kakovosti, varnosti in zdravja pri delu, trajnostnega razvoja, varstva okolja in nenazadnje odgovornega ravnanja do družbe, v kateri deluje organizacija. Pri tem mnogo organizacij išče inovativne poti za izpolnitev zahtev širših in ožjih deležnikov, družbe, regulatorjev, lastnikov, zaposlenih ali preprosto pričakovanja svojih odjemalcev za povečanje zadovoljstva.
Aktualni pogledi na management kakovosti in razvoj sodobnih konceptov vzdrževanja odpirajo raznolike možnosti vključevanja različnih metod vzdrževanja, ki peljejo organizacijo k učinkovitemu in uspešnemu obvladovanju procesov vzdrževanja. Slednje spoznanje je prispevalo k temu, da je proces vzdrževanja postal integralni element strateškega razmišljanja številnih deležnikov oziroma zainteresiranih strani v organizaciji, od zaposlenih, lastnikov, lokalne skupnosti do države.
Organizacije investirajo v inovativne procese številna sredstva in vire, saj za doseganje ciljev uvajajo nove pristope, da bi izboljšale svojo učinkovitost in uspešnost. Učinkovito in uspešno obvladovanje tako poslovnih, proizvodnih ali storitvenih procesov kot tudi procesa vzdrževanja je ključno za nadaljnji uspešen razvoj organizacij v mnogih panogah.
Med inovativne napore organizacij lahko uvrstimo tudi uvajanje in izvajanje vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev z metodo dela pod napetostjo (Live Working). Delo pod napetostjo (DPN) je vsako delo, pri katerem se delavec z deli telesa ali z orodjem, opremo ali napravami zavestno dotakne delov pod napetostjo ali poseže v območje dela pod napetostjo.
DPN je metoda vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev, ki se je prvič uveljavila v začetku 20. stoletja, saj je njena uporaba prvič omenjena v ZDA že leta 1913. Navkljub stoletni tradiciji je v zadnjem času DPN z reorganizacijo oziroma prestrukturiranjem sektorja prenosa in distribucije električne energije dobil novo razvojno spodbudo, saj z odprtjem trga električne energije padajo stari monopoli v prenosu in distribuciji električne energije. Številni deležniki z bolj jasnimi ekonomskimi zahtevami večajo pritisk na upravljavce prenosnih in distribucijskih omrežij za doseganje višjih standardov kakovosti električne energije (KEE) oziroma kakovosti oskrbe z električno energijo.
Čeprav govorimo o stoletni tradiciji, DPN predstavlja v slovenskem okolju novo metodo vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev v proizvodnji, distribuciji in prenosu električne energije ter v industriji in ustanovah (npr. v bolnišnicah), kar zahteva poglobljeno preučitev številnih interakcij na področju izvajanja DPN kot orodja preventivnega vzdrževanja.
Glavni namen pričujoče doktorske disertacije je torej s poglobljenim raziskovanjem in razumevanjem dela pod napetostjo prispevati h kakovosti, varnosti in zdravju pri delu ter k učinkovitosti in uspešnosti procesov vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev.
Dejstvo je, da obstaja bogata zbirka študij, priročnikov in strokovnih člankov, ki obravnavajo DPN predvsem z vidikov razvoja tehnologije in metod DPN na vseh nivojih napetosti, razvoja orodij in opreme ter usposabljanja monterjev. Nismo pa zasledili znanstvene literature, ki bi obravnavala povezave med managementom kakovosti, varnosti in zdravja pri delu ter učinkovitostjo in uspešnostjo procesov vzdrževanja električnih inštalacij oziroma postrojev z metodo DPN.
Ključne besede: management kakovosti, varnost in zdravje pri delu, učinkovitost in uspešnost
organizacije, vzdrževanje, delo pod napetostjo
Objavljeno v DKUM: 18.06.2018; Ogledov: 2052; Prenosov: 240
Celotno besedilo (5,71 MB) |
9. Vpliv digitalizacije na delovna razmerjaTeja Šeško, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljen vpliv digitalizacije na posamezne vidike delovnega razmerja. Digitalizacija povečuje obseg dela, kar pomeni, da v določenih primerih delavcem ni zagotovljen minimalen počitek. Kljub temu, da delavci veliko dela opravijo izven delodajalčevih prostorov s pomočjo informacijske tehnologije, ni mogoče časa, ki ga delavci porabijo za to delo vedno obravnavati kot delovni čas, kajti v določenih primerih niso izpolnjeni vsi pogoji iz Direktive 2003/88/ES, ki ureja določene vidike organizacije delovnega časa. Digitalizacija ima vpliv tudi na varnost in zdravje delavcev. Danes so v porastu predvsem psihosocialna tveganja, med katerimi so nekatera že poznana, druga pa so povsem nova. Prepoznavanje psihosocialnih tveganj je težavno, ker gre za težko merljivo področje, ki je povezano predvsem s subjektivnim doživljanjem dela, zato je izjemno pomembno razviti orodja, ki bodo delodajalcem pomagala obvladovati ta tveganja. Z digitalizacijo je postal nadzor nad delavci za delodajalce lažji in bolj dostopen, vendar pa delodajalci nimajo pravice do popolnega nadzora nad delavci, saj delavci tudi na delovnem mestu utemeljeno pričakujejo določeno mero zasebnosti. Tehnološki razvoj je prinesel nove oblike kršitev obveznosti delavcev, ki so vezane predvsem na uporabo spleta.
Ključne besede: digitalizacija, delovni čas, varnost in zdravje pri delu, zasebnost na delovnem mestu, nove oblike kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Objavljeno v DKUM: 30.11.2017; Ogledov: 1850; Prenosov: 362
Celotno besedilo (1,45 MB) |
10. Pristop za celovit nadzor izpostavljenosti nevarnim snovem na delovnih mestihLidija Korat, 2017, doktorska disertacija Opis: Izpostavljenost nevarnim snovem na delovnih mestih je kompleksno področje, ki zahteva interdisciplinarno obravnavo. V doktorski disertaciji je prikazan sistemski pristop, ki problematiko obravnava celovito, tako da povezuje različne discipline, tj. splošno kemijo, analitsko kemijo, kemijsko procesno tehniko, medicino in pravo, in s tem na sistematičen način omogoča celovit nadzor nad izpostavljenostjo nevarnim snovem na delovnih mestih.
Metodološki pristop je zasnovan na algoritemski način, ki sestoji iz petih korakov. V prvem koraku, »Zbiranje podatkov«, so podani napotki za učinkovito zbiranje podatkov o nevarnih snoveh oz. zmeseh na delovnih mestih, zbrane so svetovne organizacije in baze podatkov, ki zbirajo in obdelujejo te podatke. V drugem koraku, »Opredelitev nevarnosti«, so navedeni načini za prepoznavanje nevarnosti, ki izhajajo iz lastnosti nevarnih snovi oz. zmesi. Tretji korak, »Ocenitev tveganja«, prikazuje postopke za celovito obravnavo dejavnikov, ki vplivajo na tveganja in prispevajo k njihovemu zniževanju, kot so psihosocialne razmere, zdravstveni nadzor, usposabljanja, delovna oprema, delovno okolje (osvetljenost, toplotno udobje, ročno premeščanje bremen, hrup, vibracije, elektromagnetna sevanja, alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi, ustreznost hrambe in skladiščenje nevarnih snovi), meritve kemičnih škodljivosti, osebna varovalna oprema, biološki monitoring in izvajanje notranjega nadzora. V četrtem koraku, »Ukrepi za zmanjšanje tveganja«, so opredeljeni varnostni ukrepi od tistih z najvišjo prednostjo, tj. nadomestitev nevarne kemične snovi in/ali procesa z manj nevarno ali nenevarno snovjo in/ali procesom, če je to tehnično možno, do organizacijskih in individualnih ukrepov. V petem koraku, »Revizija ocene tveganja«, so podani napotki za redno obnavljanje ocene tveganja in evalvacijo napredka.
Razvito metodologijo smo prikazali na primerih delavcev, ki so izpostavljeni stirenu in svincu oz. svinčevim spojinam, na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Izsledki raziskave kažejo, da so najvišjim koncentracijam svinca izpostavljeni delavci v proizvodnji svinčevih akumulatorjev, nekateri so izpostavljeni celo avtoriziranim svinčevim spojinam. Največji koncentraciji stirena so izpostavljeni delavci pri ročnem nanašanju poliestrskih in vinilestrskih smol, ki se jim je vrednost mandljeve kisline v urinu zvišala za 30 % v primerjavi s predhodno raziskavo. Vpliv ototoksičnosti stirena in svinca je bil v vseh dejavnostih spregledan. Preliminarno smo opredelili tudi nevarnosti za delavce, ki so izpostavljeni nanodelcem.
Prednost razvite metodologije je, da predstavlja splošni postopek, ki se lahko uporabi za nadzor izpostavljenosti različnim nevarnim snovem na delovnih mestih. Rezultati disertacije so uporabni za različne ciljne skupine, kot so izpostavljeni delavci, strokovni delavci s področja varnosti, odgovorne osebe, organi nadzora, vladne strokovne službe itd. Prispevajo k zmanjšanju tveganja za obolenja in poškodbe delavcev, vplivajo na znižanje verjetnosti požara in eksplozije ter na dvig ravni kemijske varnosti. Rezultati disertacije so pokazali nekatere vrzeli na zakonodajnem področju, zato bodo potencialna podlaga za oblikovanje zakonodajnih predlogov tako v Republiki Sloveniji kot v Evropski uniji.
Ključne besede: varnost in zdravje pri delu, nadzor, nevarne snovi, stiren, svinec, biološki monitoring
Objavljeno v DKUM: 09.11.2017; Ogledov: 2513; Prenosov: 509
Celotno besedilo (9,86 MB) |
