| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO
Jelena Furundžić, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju sem predstavila elektronsko bančništvo, ki je tako v svetu kot pri nas ena izmed novejših storitev, ki jih ponujajo banke. V drugem poglavju sem vsebinsko opredelila definicijo elektronskega bančništva ter kako ga lahko obravnavamo iz širšega in ožjega vidika. V naslednjem koraku sem predstavila segmente elektronskega bančništva in na kratko tudi opredelila bančne komitente. Nadalje sem opisala njegov razvoj ter predstavila njegove prednosti in slabosti tako za banke kot za komitente. V tretjem poglavju sem opisala delovanje elektronskega bančništva na standarden način in delovanje z uporabo interneta. V četrtem poglavju sledi kratek opis storitev elektronskega bančništva, kot so bančni avtomati, plačilne kartice, mobilno in telefonsko bančništvo ter telebanking in internetno bančništvo. V naslednjem poglavju sem se dotaknila tudi Zakonske ureditve pri elektronskem bančništvu, ter varnostne elemente in tveganja, ki se pojavijo pri uporabi le-tega. Za zaključek pa sem predstavila Novo Ljubljansko banko, kjer sem opisala NLB Klik za fizične osebe, NLB Proklik za pravne osebe in samostojne podjetnike, NLB Moba in NLB Teledom.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, bančni avtomati, plačilne kartice, mobilno bančništvo, telefonsko bančništvo, telebanking, internet bančništvo, varnost in tveganje elektronskega bančništva, NLB Klik, NLB Proklik, NLB Moba, NLB Teledom.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2951; Prenosov: 391
.pdf Celotno besedilo (269,23 KB)

2.
TRENDI NA PODROČJU E-BANČNIŠTVA V EVROPI
Klemen Hafner, 2010, diplomsko delo

Opis: Banke in vse ostale finančne institucije želijo čim bolje odgovoriti na povpraševanje, ki se pojavlja na finančnem trgu, obenem pa se želijo tudi razlikovati od konkurence, zato se temu v sled poslužujejo različnih tehnologij, s katerimi bi komitentom ponudile poleg klasičnega elektronskega bančništva še kaj več. Trudijo se, da bi nudile čim več udobja, kar se le da hitre postopke in čim večjo razpoložljivost. A nove tehnologije poleg številnih prednosti prinašajo žal tudi slabosti in tveganja, vendar v primeru elektronskega bančništva prednosti nedvomno prevladujejo in so ključni kriterij odločitev bank za ponujanje tovrstnih storitev. Dandanes praktično ni več banke, ki ne bi ponujala internetne različice bančnih storitev, saj le-ta ne predstavlja več samo konkurenčne prednosti, temveč nujo za zadovoljitev potreb svojim komitentom. Pri uvajanju in kasneje tudi uporabi elektronskega bančništva pa je zagotovo najpomembnejši dejavnik zagotovitev varnosti pri uporabi le-tega. Zagotavljanje varnosti je naloga tako banke kot uporabnika, s tem da je banka dolžna postaviti varne sisteme poslovanja, ki komitentom omogočajo varno in enostavno upravljanje bančnih storitev, dolžnost komitentov pa je zagotoviti skrbno in odgovorno ravnanje. Za komitente banke je vsekakor tak način poslovanja zelo udoben, saj lahko poslujejo z banko, ne glede na njen delovni čas, z visoko zasebnostjo pri opravljanju bančnih poslov in konec koncev z nižjimi stroški poslovanja. Z uvedbo elektronskega bančništva so se razbremenili tako bančni uslužbenci kot njeni uporabniki. Komitentom v današnjem času obisk banke ne pomeni istega opravila kot nekoč. Prav tako se lahko tudi svetovanje izvaja preko elektronske banke s pomočjo elektronske pošte, tako da se fizično v bančnih poslovalnicah opravlja le še dokončne korake finančnih načrtov, kot so podpisi pogodb, gotovinsko poslovanje ipd.
Ključne besede: internet, elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, varnost elektronskega bančništva, prednosti in slabosti, plačilne kartice, stroški, trendi, tveganje, razvoj, komitenti.
Objavljeno: 15.02.2011; Ogledov: 1775; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (407,84 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici