1. Vpliv mikro- in nanoplastike iz kopenskih ekosistemov na varnost hrane in zdravje ljudiTjaša Božič, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Drobni delci plastike, ki so posledica razgradnje večjih plastičnih odpadkov ali pa so sestavine kozmetičnih, tekstilnih ali drugih izdelkov za splošno rabo, postajajo tudi v kopenskih ekosistemih pomembno tveganje za okolje, rastline, živali in ljudi. Ko se drobni delci plastike sprostijo v okolje, se prenašajo s pomočjo vetra, vode in zraka. Namen dela je ugotoviti, kako pojavnost mikro- in nanoplastike v kopenskih ekosistemih vpliva na varnost hrane in zdravje ljudi.
Metode: Za sintezo dokazov in oceno obsega literature o temi smo uporabili metodo scoping review. Uporabili smo iskalno strategijo z iskalnim nizom, ki je vseboval ključne besede: »micro and nanoplastic«, »human health« in »impact on environment« z njihovimi sopomenkami, ter uporabo Boolovih operatorjev (AND/OR). Iskali smo v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL, PubMed in SAGE.
Rezultati: Podatkovna zbirka CINAHL je vrnila 5 zadetkov na obravnavano temo, podatkovna zbirka PubMed 8 zadetkov in podatkovna zbirka SAGE 31 zadetkov, skupno 44 zadetkov. Po upoštevanju vključitvenih in izključitvenih kriterijev nam je za končno analizo in sintezo podatkov ostalo 10 člankov, ki smo jih na opisni način prikazali v obliki sintezne tabele in jim določili moč dokazov.
Razprava in zaključek: Plastika je vsestranski material, izdelan s kemičnimi postopki iz organskih polimerov. Zaradi svojih lastnosti razpada na manjše delce, ki jih glede na velikost imenujemo mikro- in nanoplastika. Zaskrbljujoče je, da so z mikro- in nanoplastiko onesnažena kmetijska tla. Plastika iz onesnaženih tal lahko prehaja v rastline, ki jih uporabljamo v prehrani ljudi ali krmi živali. To ima negativen vpliv na varnost hrane, prav tako pa tudi na zdravje živali in ljudi.
Ključne besede: mikro- in nanoplastika, kopenski ekosistemi, varnost hrane, zdravje ljudi.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (871,65 KB) |
2. Ocena kulture varnosti živil na osnovi znanja vedenja in odnosa zaposlenih v gostinstvu : magistrsko deloBiserka Keramitchievska, 2024, magistrsko delo Opis: Slaba kultura varnosti hrane je vedno večji dejavnik tveganja za izbruhe bolezni, ki se prenašajo s hrano. Ocena kulture varnosti hrane je pomembno orodje za analizo znanja o varnosti hrane in vedenja zaposlenih pri delu z živili. Vzpostavitev pozitivne kulture varnosti hrane med zaposlenimi v gostinstvu zahteva zavzetost vodstva, odnos zaposlenih glede varnosti hrane, organizacijske in administrativne značilnosti prehranskega obrata, zavedanje o tveganju in upoštevanje izgorelosti zaposlenih. Namen magistrskega dela je bil s pregledom literature in z uporabo polstrukturiranega intervjuja oceniti kulturo varnosti hrane na osnovi znanja in odnosa zaposlenih v gostinstvu na vzorcu zaposlenih pri delu z živili v gostinski dejavnosti. V raziskavi je sodelovalo 11 zaposlenih v gostinstvu (dve ženski in devet moških). Vsi so imeli več kot osem let delovnih izkušenj. S pomočjo kvalitativne vsebinske analize smo pridobili tri teme: zagotavljanje varnosti hrane, dejavniki, ki vplivajo na kulturo varnosti hrane, in izzivi pri zagotavljanju pozitivne kulture varnosti hrane. Na podlagi pregleda strokovnih in znanstvenih objav ter polstrukturiranih intervjujev smo ugotovili, da je treba dvigniti raven kulture varnosti hrane v izbranih restavracijah in da se intervjuvanci načeloma zavedajo pomembnosti elementov zagotavljanja varnosti hrane, vendar se držijo pravil predvsem zaradi stalnega nadzora in groženj zniževanja plač. Glavni kuharji imajo visoko znanje o pravilih varnosti hrane, vendar imajo težave pri vodenju novozaposlenih in neizkušenih zaposlenih.
Ključne besede: varnost hrane, kultura varnosti hrane, tveganja, ocena kulture varnosti hrane
Objavljeno v DKUM: 30.01.2024; Ogledov: 539; Prenosov: 71
Celotno besedilo (870,40 KB) |
3. Izdelava in vpeljava orodja za preverjanje kulture varnosti hrane v izbranem živilskem podjetju : magistrsko deloVanja Mlinarič, 2022, magistrsko delo Opis: Kultura varnosti hrane vključuje norme, vrednote in prepričanja zaposlenih o procesih in postopkih za zagotavljanje varnosti proizvodov. Izvajanje in izboljševanje kulture varnosti hrane je postalo v Sloveniji obvezno z Uredbo 2021/382 v letu 2021. Podjetja so za izvajanje, ocenjevanje in izboljševanje kulture primorana razviti svoj sistem ali ga povzeti po nekaterih dostopnih modelih. Cilj magistrske naloge je bil razviti orodje za preverjanje kulture varnosti hrane in implementacija le-tega v izbranem živilskem podjetju. V uvodu smo predstavili definicije in zgodovino pojma kulture varnosti hrane, povzeli zahteve zakonodaje in živilskih standardov ter raziskali razloge za prepoznavo in potrebo po vpeljavi kulture varnosti hrane. V eksperimentalnem delu smo na osnovi pregleda literature povzeli orodja in metode za ocenjevanje kulture v drugih podjetjih. Za namen naše raziskave smo izdelali anketni vprašalnik. Kulturo varnosti hrane smo preverjali v šestih vsebinskih sklopih (zavezanost vodstva in komunikacija, zavezanost nadrejenih, usposabljanje, odnosi v podjetju, povratne informacije zaposlenih in kazalniki merjenja varnosti proizvodov). Udeleženci raziskave so trditve ocenjevali s petstopenjsko Likertovo lestvico ocenjevanja oz. strinjanja. Vsi vsebinski sklopi so bili ocenjeni z oceno 4 (strinjam se). Najslabše ocenjene trditve so bile o motivaciji zaposlenih, možnostih napredovanja, nagrajevanju uspešnega dela, sodelovanju pri ustvarjanju dokumentov in vpeljavi tehnologij ter količini dela. S statistično obdelavo podatkov smo dokazali, da spol, vrsta oddelka in pozicija v oddelku vplivajo na oceno kulture varnosti hrane.
Ključne besede: kultura varnosti hrane, varnost hrane, živilska industrija, živilski delavci, anketni vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 1002; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,27 MB) |
4. Možnosti uporabe brezpilotnih letalnikov za dostavo hrane : magistrsko deloBenjamin Založnik, 2022, magistrsko delo Opis: V zadnjem času opažamo spremembe pri prehranjevalnih navadah potrošnikov. Pametne rešitve in digitalizacija omogočajo naročanje hrane na izbran naslov. Čeprav storitev dostave hrane obstaja že dolgo, je šele v zadnjemu času doživela razcvet globalnih razsežnosti. Ena izmed potencialnih možnosti za dostavo hrane je tudi uporaba brezpilotnih letalnikov za dostavo hrane. Z namenom raziskati možnosti brezpilotne dostave hrane smo opravili pregled literature in zakonodaje na področju brezpilotnega letalstva ter izvedli poskusni let na področju vzhodne Slovenije. Raziskane so bile tehnične zmožnosti posebej zasnovanega brezpilotnega letalnika za dostavo hrane. Ugotovljeno je bilo, da uporaba brezpilotnih letalnikov prinaša veliko prednosti v industrijo dostave, kot sta večja varnost v prometu in nižja poraba energije. Ne glede na način dostave pa moramo potrošniku predstaviti varno in kvalitetno hrano.
Ključne besede: brezpilotni letalnik, dostava hrane, UAV, COVID-19, varnost hrane
Objavljeno v DKUM: 04.01.2023; Ogledov: 637; Prenosov: 75
Celotno besedilo (2,80 MB) |
5. Dojemanje varnosti hrane med ženskami v času nosečnosti in dojenja : magistrsko deloAngelika Stropnik, 2022, magistrsko delo Opis: Čas nosečnosti predstavlja obdobje, ko so ženske zaradi spremenjenega delovanja imunskega sistema izpostavljene večjemu tveganju za pojav okužb in zastrupitev s hrano. Te lahko vodijo v resne zaplete v zdravju matere in ploda. Da bi razumeli ozaveščenost, znanje, ravnanje in dojemanje tveganja nosečnic in doječih mater glede varnosti hrane smo uporabili kvalitativno metodo z intervjuji. Opravili smo tudi pregled literature, kjer smo primerjali kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki so že raziskovale poznavanje in sledenje priporočilom varnosti hrane v času nosečnosti. V intervjujih je sodelovalo 10 nosečnic in 10 doječih mater. S kvalitativno analizo intervjujev smo pridobili tri teme: poznavanje priporočil, upoštevanje priporočil in viri informacij. Ugotovili smo, da nosečnice sicer poznajo nekatera splošna priporočila o varnosti hrane v času nosečnosti, kljub temu pa je to znanje pomanjkljivo. Razen parazita Toxoplasma gondii, nosečnice in matere po porodu slabo poznajo mikroorganizme, ki predstavljajo tveganje za okužbe in zastrupitve s hrano. Večina intervjuvank hrano odtaja na neustrezen način, prav tako jih je več kot polovica v nosečnosti uživala visoko-tvegana živila. Intervjuvanke kot najbolj zanesljiv vir informacij o varnosti hrane dojemajo zdravstveno osebje, vendar pa je informacije od ginekologa prejela le polovica. Predlagamo, da se izboljša in poenoti načine ozaveščanja o varnosti hrane v času nosečnosti in doda vsebine, ki bi ženskam pomagale pri razumevanju in dojemanju tveganj.
Ključne besede: varnost hrane, nosečnice, matere po porodu, priporočila, dojemanje tveganja
Objavljeno v DKUM: 07.12.2022; Ogledov: 628; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,79 MB) |
6. Biovarnost pri reji prašičevJernej Cencič, 2021, magistrsko delo Opis: V delu so proučeni in pregledani biovarnostni ukrepi pri reji prašičev, vpliv takšnih ukrepov na vnos povzročiteljev bolezni v rejo, kako prenos preprečiti oziroma zmanjšati verjetnost, da bi povzročitelj bolezni lahko bil vnesen v rejo, ter ukrepi, s katerimi se omeji širjenje patogena, ki je že prisoten v reji, in zajezi morebitno škodo. S pregledom in analizo domače in tuje literature je izbran nabor učinkovitih ukrepov, ki je lahko rejcem prašičev v pomoč pri vzpostavitvi reje z visoko stopnjo biovarnosti, pri nadgradnji obstoječih sistemov reje oziroma pri identifikaciji potencialnih pomanjkljivosti in šibkih točk. V delu so predstavljene najpogostejše bolezni v prašičereji in njihov ekonomski vpliv na rejce. Zbrani ukrepi se navezujejo na tveganja, povezana z vozili, ki vstopajo v rejo, fizičnimi preprekami na območju farme, ljudmi, ki na farmi delajo ali jo iz različnih razlogov obiskujejo, zaščitnimi oblačili in obutvijo, prenosom s pomočjo aerosola, vode, krme, gnojevke, nastilja, divjih ali domačih živali, zdravil in vakcin, medicinske opreme in orodja na farmi. Predstavljeni so ukrepi za preprečevanje vnosa pri nabavi novih živali, delu na farmi, transportu, pri izvajanju dejavnosti osemenjevanja, zakola, pri razstavljanju živali na sejmih in razstavah, usmrtitvi živali in ravnanju s trupli. Ugotovitve nakazujejo, da je biovarnost v reji izjemnega pomena za vzdrževanje zdrave populacije živali, dobrega počutja prašičev in produktivnosti. Navedeni krepi so v večji meri preprosti, a učinkoviti. Prihodnje študije bi morale biti usmerjene predvsem v manjše rejce in njihov vpliv pri širjenju bolezni.
Ključne besede: biovarnost, prašičereja, varnost hrane, biovarnostni ukrepi
Objavljeno v DKUM: 05.03.2021; Ogledov: 1192; Prenosov: 91
Celotno besedilo (605,72 KB) |
7. Guidelines for risk-based fish inspection2009 Opis: Fish and fishery products are nutritious and healthy and are an important source of food and livelihood for many millions of people worldwide. Fish inspection is concerned with ensuring that the consumer has access to safe and nutritious fish and fish products, whether the fish is from domestic sources of supply, imported or to be exported to consumers in another country. The present guidelines will assist fish inspectors to carry out these responsibilities--Publisher's description.
Ključne besede: ribe, varnost hrane, kvaliteta mesa, nadzor nad živili
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1147; Prenosov: 47
 Povezava na celotno besedilo |
8. |
9. ANALIZA PREHRANJEVALNIH NAVAD IN OZAVEŠČENOST OSNOVNOŠOLCEV O ZDRAVEM NAČINU PREHRANJEVANJAIvana Vukovski, 2013, magistrsko delo Opis: Eden najpreprostejših in hkrati najučinkovitejših načinov, s katerimi je mogoče vplivati na zdravje, je naš način prehranjevanja oziroma kvaliteta hrane, ki jo uživamo. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali so mladostniki dovolj seznanjeni in koliko vedo o pomenu pravilnega prehranjevanja, hkrati pa tudi ugotoviti razliko seznanjenosti o pravilnem prehranjevanju med 5. in 8. razredi osnovnih šol. V raziskovalnem vzorcu je bilo zajetih skupaj 398 učencev različnega spola iz 10 osnovnih šol v Mariboru, od tega je bilo 206 učencev iz 5. razredov in 192 učencev iz 8. razredov. Večina anketiranih osnovnošolcev meni, da prehrana vpliva na zdravje. Izsledki raziskave so pokazali, da večji odstotek petošolcev kot osmošolcev redno zajtrkuje, prav tako so učenci 5. razredov bolj zadovoljni s kosilom in količinsko dobljeno hrano kot učenci 8. razredov. Izsledki raziskave kažejo, da je ozaveščenost o pomembnosti pregledovanja označb na živilih večja pri petošolcih kot pri osmošolcih. Osnovnošolci menijo, da so aditivi, holesterol in barvila nevarni dodatki v prehrani, medtem ko so zanje sol, rastlinska in živalska maščoba nenevarni.
Ključne besede: prehranjevalne navade, osnovnošolci, šolska prehrana, varnost hrane
Objavljeno v DKUM: 15.10.2013; Ogledov: 2843; Prenosov: 395
Celotno besedilo (1,65 MB) |
10. Prehranjevalne navade starostnikov in vloga kliničnega dietetika v institucionalnem varstvuAnja Fošnarič, 2013, magistrsko delo Opis: Starostniki so zelo raznolika skupina. V starostno obdobje se vstopi z različnimi prehranjevalnimi navadami, in slogom življenja ter iz različnih socialnih oz. družbenih slojev. V institucionalnem varstvu ima klinični dietetik pomembno vlogo pri sestavljanju ustrezne vsakodnevne prehrane starostnika. Sestava in količina hrane morata biti prilagojena starosti posameznika, telesni aktivnosti, spolu in bolezni. V magistrskem delu smo obravnavali prehranjevalne navade starostnikov in zadovoljivost s pestrostjo hrane. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov, v enem javno socialnovarstvenem zavodu za starejše osebe in v enem zasebnem zavodu v mariborski regiji. Statistično analizo smo opravili s pomočjo programa SPSS 15.0 (SPSS Inc., Chicago, IL). Vrednost p < 0,05 je določala statistično pomembnost. Rezultati so pokazali, da je bilo skupaj 83 % ali 92,2 % stanovalcev zadovoljnih ali zelo zadovoljnih s pestrostjo prehrane. Večina anketirancev je bila mnenja, da je hrana, ki jo uživajo, varna za njihovo zdravje. Rezultati so se dodatno potrdili, saj je 81 % ali 90 % stanovalcev izrazilo, da v institucionalnem varstvu zaradi prehrane še niso imeli zdravstvenih težav. Predstavili smo tudi nadzor nad varnostjo živil ter vlogo kliničnega dietetika pri zagotavljanju ustrezne in kakovostne hrane v institucionalnem varstvu. Anketni vprašalnik sta izpolnila tudi klinična dietetika v omenjenih zavodih. Brisi in vzorci živil se vzamejo vsaj 3× letno, prav tako se opravljajo redni in nenapovedani inšpekcijski pregledi s strani Zavoda za zdravstveno varstvo regije.
Ključne besede: prehranjevanje starostnikov, klinični dietetik, varnost hrane
Objavljeno v DKUM: 03.07.2013; Ogledov: 3190; Prenosov: 484
Celotno besedilo (1020,28 KB) |
