| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA DIGITALNEGA POTRDILA PRI VARNOSTI ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA
Vesna Benkovič, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili elektronsko bančništvo in podrobneje opredelili njegove prednosti in slabosti, glede na banke in njihove komitente. Poudarek je bil na varnosti elektronskega bančništva, saj menimo, da varnost predstavlja pomemben element v delovanju raznih bank, podjetij in tudi posameznikov. Opredelili smo varnostne rešitve elektronskega bančništva, torej šifriranje, digitalni podpis, digitalni certifikat, požarni zid, varnostne protokole ter zaščito proti virusom. Nadalje smo podrobneje opredelili digitalno potrdilo, ki zagotavlja varno in legitimno e-poslovanje. Opredelili smo tudi registrirane overitelje kvalificiranih digitalnih potrdil (SIGENC-CA, HALCOM-CA, POŠTA®CA, AC NLB).
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, varnost elektronskega bančništva, digitalno potrdilo, digitalni podpis, overitelji digitalnih potrdil.
Objavljeno: 18.06.2010; Ogledov: 2031; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (610,60 KB)

2.
STORITVE E-BANČNIŠTVA V SLOVENIJI
Tjaša Dilica, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila internet kot osnovni pogoj za nastanek elektronskega bančništva njegovo varnost ter kako se je elektronsko bančništvo razvilo v Sloveniji in kakšni so načrti za razvijanje elektronskega bančništva v bodoče. Elektronsko bančništvo je namreč prijazen način bančnega poslovanja prek interneta. Z uporabo osebnega računalnika hitro in enostavno lahko dostopamo do različnih storitev, ki nam jih nudi banka in lahko pridobivamo različne informacije na tem področju. Diplomsko delo je razdeljeno na tri tematska sklopa. Za takšen način opredelitve sem se odločila zato, da bralcu prikažem najprej internet nato splošno elektronskem bančništvo, šele na to pa prikaz nadaljnega razvoja na področju elektronskega bančništva. Prvi del je namenjen razlagi pojma internet. V tem poglavju je opisano kako internet deluje, opisani so njegovi sestavni deli za delovanje ter storitve, ki nam internet nudi. Drugi del je namenjen elektronskemu bančništvu in varnosti elektronskega bančništva. Opredeljeno je kaj elektronsko bančništvo predstavlja, njegova zakonska podlaga ter storitve, ki jih nam nudi. Pri varnosti elektronskega bančništva pa so opredeljeni njegove nevarnosti ter varnostne mehanizme, ki jih lahko uporabimo. Tretji je del pa je namenjen izključno elektronskemu bančništvu v Sloveniji, ponudba slovenskih bank ter načrti za nadaljnji razvoj elektronskega bančništva. Elektronsko bančništvo je za banke izrednega pomena. Seveda pa se banke zavedajo, da je njegov cilj je zadovoljen odjemalec, z njim pa mora posledično temu krepiti predvsem dobre odnose ter v nadaljevanju omogočati nadaljno širitev in obseg in imeti tendenco na kakovost poslovanja.
Ključne besede: internet, elektronsko bančništvo, varnost elektronskega bančništva, banka, elektronski podpis, elektronsko poslovanje, varnostni ukrepi
Objavljeno: 08.04.2010; Ogledov: 2189; Prenosov: 403
.pdf Celotno besedilo (349,77 KB)

3.
ANALIZA UPORABE INTERNETENEGA BANČNIŠTVA ZA FIZIČNE OSEBE V SLOVENIJI
Polona Strmšek, 2010, diplomsko delo

Opis: V našem vsakdanjem življenju se elektronski mediji vse bolj pojavljajo. Vodilni komunikacijski sistem postaja internet, kar se odraža v vseh panogah gospodarstva. Tega se zavedajo tudi banke, kjer je internet največ prispeval k uveljavitvi internetnega bančništva, s katerim so izginile časovne in geografske ovire poslovanja, bančništvo pa je dobilo globalen pomen. V diplomskem delu smo se odločili, da bomo obravnavali internetno bančništvo fizičnih oseb v Sloveniji in s pomočjo ankete ugotovili, v kolikšni meri ga uporabljajo ter kaj menijo o njegovi uporabi. Uvodoma predstavimo elektronsko bančništvo, njegove storitve, varnost in zaščito podatkov. V nadaljevanju se podrobneje posvetimo enemu segmentu elektronskega bančništva, in sicer internetnemu bančništvu. V tem poglavju vključimo internet, uvajanje in uporabo internetnega bančništva, bančne storitve, ki jih nudi, prednosti in slabosti le tega, tako za banko kot komitenta in internetno bančništvo v Sloveniji, kjer predstavimo tudi banke, ki ga nudijo. V zadnjem poglavju predstavljamo rezultate raziskave glede uporabe internetnega bančništva fizičnih oseb, na podlagi izvedene ankete. Banke se zavedajo, da je njihova prisotnost na internetu, ne samo ena izmed storitev, temveč predstavlja nujnost in bo v prihodnosti tudi ključnega pomena za sam obstoj banke. Stranke zahtevajo vedno več in njihovim željam je potrebno prisluhniti, saj se ljudje vedno bolj odločajo za opravljanje bančnih poslov preko interneta, kar narekuje današnji tempo življenja. Opuščanje klasičnega načina poslovanja, pa strankam omogoča bančne storitve opraviti hitreje, ceneje, kadarkoli in kjerkoli, ne da bi bilo potrebno zanje čakati v vrsti pred bančnim okencem.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, storitve elektronskega bančništva, varnost elektronskega bančništva, internet, internetne bančne storitve, internetno bančništvo
Objavljeno: 03.08.2010; Ogledov: 1406; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (677,71 KB)

4.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO
Jelena Furundžić, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju sem predstavila elektronsko bančništvo, ki je tako v svetu kot pri nas ena izmed novejših storitev, ki jih ponujajo banke. V drugem poglavju sem vsebinsko opredelila definicijo elektronskega bančništva ter kako ga lahko obravnavamo iz širšega in ožjega vidika. V naslednjem koraku sem predstavila segmente elektronskega bančništva in na kratko tudi opredelila bančne komitente. Nadalje sem opisala njegov razvoj ter predstavila njegove prednosti in slabosti tako za banke kot za komitente. V tretjem poglavju sem opisala delovanje elektronskega bančništva na standarden način in delovanje z uporabo interneta. V četrtem poglavju sledi kratek opis storitev elektronskega bančništva, kot so bančni avtomati, plačilne kartice, mobilno in telefonsko bančništvo ter telebanking in internetno bančništvo. V naslednjem poglavju sem se dotaknila tudi Zakonske ureditve pri elektronskem bančništvu, ter varnostne elemente in tveganja, ki se pojavijo pri uporabi le-tega. Za zaključek pa sem predstavila Novo Ljubljansko banko, kjer sem opisala NLB Klik za fizične osebe, NLB Proklik za pravne osebe in samostojne podjetnike, NLB Moba in NLB Teledom.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, bančni avtomati, plačilne kartice, mobilno bančništvo, telefonsko bančništvo, telebanking, internet bančništvo, varnost in tveganje elektronskega bančništva, NLB Klik, NLB Proklik, NLB Moba, NLB Teledom.
Objavljeno: 15.11.2010; Ogledov: 2925; Prenosov: 390
.pdf Celotno besedilo (269,23 KB)

5.
PRIMERJALNA ANALIZA UPORABE INTERNETNIH BANČNIH STORITEV V SLOVENIJI IN HRVAŠKI NA PRIMERIH NLB IN ZAGREBAČKE BANKE
Neva Mihelj, 2010, diplomsko delo

Opis: Kruta resničnost današnjih dni je, da postaja življenjski ritem iz dneva v dan vse hitrejši. Žal se ne moremo ob obveznostih, ki na nas prežijo vsak dan, izogniti bančnemu poslovanju. Zato je internetno bančništvo najboljša rešitev za prihranek dragocenega časa in denarja, ki nam v današnjem času vedno bolj primanjkuje. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili pojme elektronskega poslovanja, elektronskega bančništva in interneta ter se podrobneje poglobili v pojem internetnega bančništva V raziskovalnem delu pa smo predstavili ponudbo slovenskih in hrvaških internetnih bank ter podrobneje predstavili vodilne banke izbranih držav, NLB in Zagrebačko banko. Nato smo primerjali ponudbo internetnega bančništva izbranih bank, NLB — NLB Klik in Zagrebačke banke — e-zaba in ugotavljali podobnosti in razlike med njimi. Bistveno je da se banke zavedajo da morajo na prvo mesto postaviti svoje stranke in pripraviti tako ponudbo, katera bo privabila zadostno število strank. Stranke so danes vedno bolj zahtevne, sposobne, izobražene in zahtevajo tako ponudbo od banke ki bo zadovoljila njihove želje in pričakovanja. Edino tako bodo banke ohranile oziroma povečale svojo konkurenčno prednost, saj v svetu tehnološkega razvoja preživijo le tisti ki znajo izkoristiti priložnosti ki jih ponuja nova ekonomija. Internetno bančništvo se bo v prihodnosti še bolj razvijalo in bo postalo ena od vodilnih storitev v bančnem poslovanju. Banke bodo morale v razvoj internetnega bančništva veliko vlagati, da se bodo lahko prilagajale zahtevam strank, da bodo lahko zagotovile najvišjo stopnjo varnosti in da bodo sledile hitremu tehnološkemu napredku na tem področju.
Ključne besede: internet, elektronsko poslovanje, področja elektronskega poslovanja, elektronsko bančništvo, storitve elektronskega bančništva, internetno bančništvo, varnost.
Objavljeno: 21.09.2010; Ogledov: 2139; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (801,86 KB)

6.
ELEKTRONSKI PLAČILNI SISTEMI NA PRIMERU BANK NKBM IN REIFFEISEN BANK
Matjaž Petek, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju smo želeli raziskati elektronsko bančništvo, katere so njegove prednosti in slabosti le-tega, se seznaniti s ponudbo in storitvami elektronskega bančništva, opisati in raziskati trende in varnost elektronskega bančništva ter elektronske plačilne sisteme. Vse skupaj pa smo podkrepili na primerih elektronskih bančništev v NKBM in Reiffeisen Banki. Hiter napredek informacijske tehnologije je tako vodil v množično uporabo interneta, kar pa je odprlo novo vejo - elektronsko bančništvo. Elektronsko bančništvo torej ponuja veliko prednosti, predvsem omogoča uporabnikom, kot tudi bankam prihranek na času. Banke pa tako lahko ponujajo del svojih storitev praktično 24 ur na dan, vse dni v letu. Z uporabo elektronskega bančništva se tudi pocenijo bančne storitve ter banke niso več omejene na lokacijo bančnih poslovalnic. Pri uporabi elektronskega bančništva pa tudi ne smemo pozabiti na varnost. Banka je dolžna postaviti varne sisteme poslovanja, ki komitentom omogača varno in enostavno uporabljanje bančnih storitev, komitenti pa morajo zagotoviti skrbno in odgovorno ravnanje. Seveda pa ne smemo pozabiti na same stranke, saj so prav stranke tiste, zaradi katerih banke vodijo nenehen boj s konkurenco, saj se zavedajo, da bodo na trgu ostale le, če bodo korak pred njo.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, prednosti in slabosti elektronskega bančništva, varnost elektronskega bančništva, elektronski plačilni sistemi, NKBM, Raiffeisen Banka.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1476; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (814,07 KB)

7.
PRIMERJALNA ANALIZA ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA ZA PRAVNE OSEBE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKE SKB D.D. BANKE IN CREDY D.D. BANKE
Suzana Pantelić, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Namen izdelave diplomske naloge je bil raziskati elektronsko bančništvo, možnost opravljanja storitev, razlike in podobnosti med bankama. Najpre je bilo treba opredeliti elektronsko bančništvo v splošnem in storitve ki jih ponuja. Prav tako smo analizirali elektronsko bančništvo v Sloveniji in Srbiji. Elektronsko poslovanje omogoča bankam manj papirnatega dela, hitrejše in učinkovitejše servisiranje strank in ne nazadnje tudi krepitev ugleda. V Sloveniji je na področju elektronskega bančništva dobro razvito poslovanje za opravljanje celotnega plačilnega prometa. V Srbiji je dokaj razvito v zadnjem letu dni. Vidi se rahla rast uporabe elektronskega bančništva. V Sloveniji pa je dosti bolj razvita zaradi same konkurence na trgu.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, elektronsko bančništvo za pravne osebe in samostojne podjetnike, varnost elektronskega bančništva, SKB PRO NET, Credy e-bančništvo.
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 2036; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1017,16 KB)

8.
TRENDI NA PODROČJU E-BANČNIŠTVA V EVROPI
Klemen Hafner, 2010, diplomsko delo

Opis: Banke in vse ostale finančne institucije želijo čim bolje odgovoriti na povpraševanje, ki se pojavlja na finančnem trgu, obenem pa se želijo tudi razlikovati od konkurence, zato se temu v sled poslužujejo različnih tehnologij, s katerimi bi komitentom ponudile poleg klasičnega elektronskega bančništva še kaj več. Trudijo se, da bi nudile čim več udobja, kar se le da hitre postopke in čim večjo razpoložljivost. A nove tehnologije poleg številnih prednosti prinašajo žal tudi slabosti in tveganja, vendar v primeru elektronskega bančništva prednosti nedvomno prevladujejo in so ključni kriterij odločitev bank za ponujanje tovrstnih storitev. Dandanes praktično ni več banke, ki ne bi ponujala internetne različice bančnih storitev, saj le-ta ne predstavlja več samo konkurenčne prednosti, temveč nujo za zadovoljitev potreb svojim komitentom. Pri uvajanju in kasneje tudi uporabi elektronskega bančništva pa je zagotovo najpomembnejši dejavnik zagotovitev varnosti pri uporabi le-tega. Zagotavljanje varnosti je naloga tako banke kot uporabnika, s tem da je banka dolžna postaviti varne sisteme poslovanja, ki komitentom omogočajo varno in enostavno upravljanje bančnih storitev, dolžnost komitentov pa je zagotoviti skrbno in odgovorno ravnanje. Za komitente banke je vsekakor tak način poslovanja zelo udoben, saj lahko poslujejo z banko, ne glede na njen delovni čas, z visoko zasebnostjo pri opravljanju bančnih poslov in konec koncev z nižjimi stroški poslovanja. Z uvedbo elektronskega bančništva so se razbremenili tako bančni uslužbenci kot njeni uporabniki. Komitentom v današnjem času obisk banke ne pomeni istega opravila kot nekoč. Prav tako se lahko tudi svetovanje izvaja preko elektronske banke s pomočjo elektronske pošte, tako da se fizično v bančnih poslovalnicah opravlja le še dokončne korake finančnih načrtov, kot so podpisi pogodb, gotovinsko poslovanje ipd.
Ključne besede: internet, elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, varnost elektronskega bančništva, prednosti in slabosti, plačilne kartice, stroški, trendi, tveganje, razvoj, komitenti.
Objavljeno: 15.02.2011; Ogledov: 1759; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (407,84 KB)

9.
UVAJANJE ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA S POUDARKOM NA ELEKTRONSKEM BANČNIŠTVU
Maruša Cimprič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili uvajanje elektronskega poslovanja. Posebno pozornost smo namenili internetnem bančništvu, ki je za komitente postalo pomembna in uporabna storitev. Eksplozivna rast popularnosti interneta je omogočila pojav novih načinov uporabljanja bančnih storitev. Za komitente je elektronsko opravljanje finančnih transakcij bistveno lažje od klasičnega. Če želijo banke v prihodnosti ohraniti in tudi povečati število uporabnikov internetnega bančništva, bodo morale svoje bančne storitve neprestano nadgrajevati ter ponujati nove rešitve, ki bodo za komitente zanimive. Najprej smo definirali pojem elektronsko poslovanje, navedli vzroke za njegov razvoj ter opredelili njegov namen. Podrobneje smo opisali vrste in oblike ter prednosti in slabosti elektronskega poslovanja. Nato smo raziskali, kako je potekalo uvajanje elektronskega poslovanja ter kakšni modeli so na voljo pri tem procesu. Osredotočili smo se na elektronsko bančništvo, pri čemer smo najprej razložili njegovo vlogo ter opredelili njegove oblike. Opisali smo razvoj elektronskega bančništva, ki je prinesel tako prednosti kot tudi slabosti za vse udeležence. Pri razvoju elektronskih bančnih storitev mora banka upoštevati želje in zahteve komitentov ter trenutne tehnološke zmožnosti. Uporaba elektronskega bančništva se je precej razširila tudi v Sloveniji, čeprav nekateri komitenti še vedno ne zaupajo popolnoma v varnost teh storitev.V nadaljevanju smo opisali storitve elektronskega bančništva, torej spletno bančništvo, bančne avtomate, plačilne kartice, telefonsko bančništvo in mobilno bančništvo. Nato smo si te storitve pobližje ogledali na primeru Nove ljubljanske banke (NLB) ter SKB banke. Opredelili smo tudi najpogostejša tveganja, ki se pojavljajo pri uporabi elektronskega bančništva. Hkrati smo raziskali tudi varnost in varnostne ukrepe pri uporabi zgoraj navedenih storitev. V zadnjem poglavju smo predstavili napake, ki so jih banke napravile pri uvajanju elektronskega bančništva. Raziskali smo tudi, kakšni stroški nastajajo pri teh storitvah ter katere prednosti in slabosti prinaša elektronsko bančništvo vsem udeleženim stranem. Čeprav uporaba storitev elektronskega bančništva narašča, je še vedno veliko ljudi, ki ne kažejo posebnega zanimanja za uporabo omenjenih storitev. Vendar tudi število le-teh počasi upada, saj se ljudje zavedajo, da lahko finančne posle uredijo hitreje, udobneje ter ceneje kot poprej. V diplomski nalogi je omenjen tudi projekt SEPA, ki ga bo potrebno širši javnosti podrobneje predstaviti, saj je dobro zastavljen in bo olajšal marsikatero plačilno storitev
Ključne besede: Elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, SEPA, spletno bančništvo, bančni avtomati, plačilne kartice, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, varnost in varnostni ukrepi, napake pri uvajanju elektronskega bančništva, stroški banke in uporabnika, prednosti za banko in za uporabnika, slabosti za banko in za uporabnika.
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 1894; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (910,02 KB)

10.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO NA PRIMERU NOVE LJUBLJANSKE BANKE
Sara Kralj, 2011, diplomsko delo

Opis: Osemdeseta in sploh devetdeseta leta prejšnjega stoletja so pomenila revolucijo na področju informatike in interneta. Takrat se je pokazalo, da je internet medij neomejenih možnosti. Razvoj globalnega računalniškega omrežja interneta pomeni prelomnico v razvoju komunikacij. Njegova univerzalnost, velika razširjenost, dostopnost in nizka cena priključitve in dela v omrežju so povzročili, da iz tržišča izpodriva vse ostale načine elektronske komunikacije. Zaradi dolgih čakalnih vrst pred bančnimi okenci, slabega pregleda nad poslovanjem in slabše informiranosti svojih komitentov so banke začele razmišljati, kako svoje storitve na čim lažji in čim hitrejši način prinesti k svojim komitentom na dom, kako torej vpeljati sisteme za poslovanje na daljavo. Tako se je razvilo elektronsko bančništvo, ki ga pojmujemo e-bančništvo in ki obsega mnogo storitev. E-bančništvo omogoča komitentu hitro in kakovostno opravljanje bančnih storitev preko svetovnega spleta. Vse več ljudi se poslužuje opravljanju bančnih storitev preko e-bančništva, saj jim le ta omogoča 24 urno dostopnost, časovno neomejenost, neodvisnost od odpiralnega časa banke, ter cenovno ugodnost. Uvajanje poslovanja preko interneta v banko je smiselno takrat, ko je dosežen večji marketinški učinek (oz. da je banka v koraku s konkurenco) in ko so s tem doseženi nižji stroški. Tako je poslovanje preko interneta za banko smiselno predvsem na tistih področjih, na katerih se pojavlja zelo veliko podobnih operacij, torej področjih, ki so povezana z osnovno dejavnostjo banke: poslovno bančništvo, investicijsko bančništvo, ukvarjanje z nepremičninami,… Dvom o varnosti je vsekakor manjši kot v preteklosti, je pa dejansko še prisoten. Absolutne varnosti torej ni, zato je osrednjega pomena pri internetnem bančništvu njegova varnost. Internet poleg vseh prednosti ponuja tudi veliko možnosti za zlorabo podatkov, zato temu področju banke posvečajo veliko pozornost. Vendar pa ni dovolj, da se aplikacije za varnost transakcij samo razvijejo, temveč jih je potrebno tudi nenehno posodabljati in odpravljati napake, ki se ugotovijo tekom uporabe. Tudi ni dovolj, če za varnost e-bančništva skrbi le banka, temveč mora za varnost skrbeti tudi uporabnik. Vsak uporabnik bi moral poznati osnove računalniške varnosti, da lahko varno posluje pri delu s programi za elektronsko banko. Konkurenca na področju poslovanja z denarjem in kapitalom je vse večja. Meje se širijo, prihajajo močnejši, manjši se združujejo, širi se obseg ponudbe in instrumentov. Zmanjšati stroške poslovanja je postala obsesija, hoditi v koraku s tehnološkim razvojem pa neizogibna potreba. To je postalo glavni motiv dinamičnega bančništva. Postavljajo se nove meje in nov izziv za bančništvo. Poslovanje s prebivalstvom in informiranje, fakturiranje in plačevanje računov, bo postalo rutina, ki jo bo prevzemala avtomatizacija, papir pa bo izginil. Banke se bodo posvetile planiranju, analitičnim poslom in iskanju novih priložnosti. Ravno tukaj je rezerva, to je prepustiti administracijo računalnikom in ljudi zaposliti na kreativnih področjih. Kot vsaka tehnologija doslej, bo tudi to zahtevalo nove kadrovske spremembe in drugačen profil bančnega uslužbenca.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, varnost elektronskega bančništva, internet, komitent, bančni avtomat, plačilne kartice, internetno bančništvo, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, NLB Klik, NLB Proklik
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 1744; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (17,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici