| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza kulture zagotavljanja varnosti živil med zaposlenimi v gostinskih obratih hitre prehrane
Saša Čonjić, 2023, diplomsko delo

Opis: Moderni način življenja je prinesel nove standarde za vsakega posameznika. Dostopnost informacij in globalizacija sta prinesli veliko novih zahtev in izzive za vse deležnike na gospodarskem trgu. Stremljenje k zdravemu življenju je človeka usmerilo na zdrav način prehranjevanja. Zaradi modernega sloga življenja ljudje v velikih mestih nimajo dovolj časa, da bi svoj obrok pripravili, in je odhod v gostinski obrat vsakodnevni pojav. Želja po zdravem prehranjevanju je prinesla novo področje, ki se imenuje »kultura zagotavljanja varnosti živil«. V okviru diplomskega dela smo proučevali, kateri so ključni dejavniki kulture zagotavljanja varnosti živil. Raziskovalni del je potekal v podjetju, ki sodi med največja gostinska podjetja, in sicer v treh restavracijah, ki imajo dobro razvit sistem usposabljanja zaposlenih, visoke standarde in visoke zahteve po varnosti živil. Pri raziskavi smo uporabili kombinacijo kvantitativnih (anketiranje zaposlenih) in kvalitativnih metod (opazovanje zaposlenih med procesom dela). Rezultati empiričnega dela so nam pokazali, da ima podjetje odličen sistem zagotavljanja varnosti živil na podlagi rednega in dobrega usposabljanja vseh zaposlenih ter dobrega načina motiviranja zaposlenih. Vse to v kombinaciji s timskim delom je prineslo visoko zavest zaposlenih glede zagotavljanja varnosti živil v restavracijah. Naredili smo tudi demografske značilnosti zaposlenih, s čimer smo želeli ugotoviti povezanost z dobrimi rezultati na področju kulture zagotavljanja varnosti živil. Ugotovitev raziskave je, da je za dobre rezultate kulture zagotavljanja varnosti živil poleg usposabljanja in motivacije kot ključne dejavnike treba poskrbeti za moderno tehnologijo, dobro delovno okolje ter produktivna in moderna delovna sredstva in opremo.
Ključne besede: kultura zagotavljanja varnosti živil, usposabljanje zaposlenih, motivacija zaposlenih, varnost živil, standardi in procedure dela.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2023; Ogledov: 468; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

2.
Kakovost izvedenih korektivnih ukrepov ob pojavu presežnih vrednosti mikroogranizmov v živilskem obratu - primer mesarije : diplomsko delo
Hana Koželjnik Kačičnik, 2023, diplomsko delo

Opis: V okviru notranjega nadzora mora nosilec živilske dejavnosti zagotoviti zdravstveno ustreznost in varnost živil v vseh fazah proizvodnje in prometa z živili na podlagi veljavne zakonodaje in načel HACCP sistema (analiza tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk). Na primeru mesarije smo v sodelovanju z Inštitutom za sanitarno inženirstvo proučevali higiensko-tehnične zahteve za živilski obrat in preverjali učinkovitost korektivnih ukrepov ob pojavu preseženih vrednosti mikroorganizmov. V mesariji smo opravili mikrobiološke preskuse iz različnih površin in ugotovili presežne mejne vrednosti pri 70 % odvzetih vzorcev. Predlagali smo korektivne ukrepe (dezinfekcija in dodatno usposabljanje zaposlenih) in ugotavljali, ali so le-ti zadostni za izboljšanje higienskega stanja. Pri ponovnem pregledu mesarije, po opravljeni dezinfekciji, so bile vrednosti aerobnih mezofilnih bakterij v vseh odvzetih vzorcih pod dovoljenimi mejnimi vrednostmi (snažni vzorci). Dezinfekcija se je tako izkazala za učinkovit korektivni ukrep. Preverjanje znanja zaposlenih o higieni živil in HACCP sistemu je pokazalo pomanjkljivo poznavanje tematike s tega področja. Po izvedenem dodatnem izobraževanju zaposlenih se je stopnja znanja zaposlenih znatno povečala, prav tako je bila snažnost obrata v skladu s predpisanimi normativi. S tem smo potrdili, da je dodatno izobraževanje delavcev učinkovit ukrep za izboljšanje higienskega stanja v živilskih obratih, ki je ključno za zagotavljanje varnosti hrane in preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni.
Ključne besede: varnost živil, HACCP sistem, mesarija, sanitarno-tehnični pregled, mikroorganizmi
Objavljeno v DKUM: 07.07.2023; Ogledov: 564; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
Presoja in izboljšava obstoječega sistema haccp v opazovanem podjetju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
Žiga Škrabel, 2021, diplomsko delo

Opis: Glavni problem, s katerim se bomo srečevali v diplomski nalogi, je sprememba oziroma padec kakovosti produkta in posledičen padec varnosti samega proizvoda za potrošnika. Živilski produkti so med najbolj občutljivimi izdelki na trgu in zahtevajo posebne pogoje. Za presojo in prenovo obstoječega sistema HACCP se moramo poglobiti v vse procese, ki jih izvaja podjetje. Ob velikem številu proizvodnih procesov je prav tako opaziti ogromno logističnih elementov, ki jih je treba presoditi in prenoviti. V diplomski nalogi bomo uporabili metodo kompilacije, s pomočjo katere bomo navajali ugotovitve drugih avtorjev ter opisovali pojme in sistem HACCP. S pomočjo metode analize in sinteze ter komparativne metode bomo izvedli presojo ter prenovo sistema HCAAP izbranega podjetja. V diplomskem delu bomo poskusili s prenovo vseh logističnih kot tudi proizvodnih procesov podjetja doseči očitno razliko oziroma dvig same kakovosti in varnosti živil ter produktov. Ob prenovi obstoječega sistema HACCP mu želimo še implementirati določene novosti, ki bodo pripomogle pri vzdrževanju sistema in lažjemu vodenju vsakodnevnih opravil.
Ključne besede: HACCP, varnost in kakovost živil, logistika, proizvodnja, implementacija sistema, digitalizacija sistema HACCP
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 707; Prenosov: 0

4.
Priročnik za uvajanje standarda ifs global markets food v podjetja
Andreja Podnar, 2021, magistrsko delo

Opis: Standard IFS Global Markets Food je sistem zagotavljanja varnih in kakovostnih živil. Z njegovo pridobitvijo kupci enotno ocenjujejo proizvajalce živilskih izdelkov. Glavni cilj magistrskega dela je bil ustvariti priročnik za uvajanje standarda IFS Global Markets Food in predstaviti prednosti, ki jih prinaša certificiranje podjetja s tem standardom. Magistrsko delo pomaga predvsem manjšim in slabše razvitim podjetjem, ki razmišljajo o uvedbi standarda IFS Global Markets Food v podjetje in imajo premalo predhodnega znanja ter tistim, katerih namen je v prihodnosti pridobiti certifikat IFS Food. V teoretičnem delu magistrskega dela so predstavljeni standard in njegove posamezne zahteve, prednosti ter postopek uvajanja omenjenega standarda. V eksperimentalnem delu je bil standard dodatno obrazložen s praktičnimi nasveti in vsebuje še anketni vprašalnik z razpravo rezultatov. S pomočjo anketnega vprašalnika smo potrdili hipotezo magistrskega dela, da pridobitev IFS Global Markets Food certifikata doprinese podjetjem večje zaupanje poslovnega partnerja, zmanjšajo se nevarni dejavniki tveganja v proizvodnji podjetja in da standard IFS Global Markets Food stroškovno in upravljavsko ne obremenjuje podjetja.
Ključne besede: IFS Global Markets Food, IFS, HACCP, varnost živil, živilska proizvodnja
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 1050; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

5.
Odgovornost zaposlenih v sistemu zagotavljanja varnosti živil v živilsko predelovalnem podjetju
Martina Zabukošek, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: V živilsko prehranski industriji je zagotavljanje varnosti in kakovosti živil ključno z vidika varovanja zdravja ljudi. Sistemi in zakonodaja na področju zagotavljanja varnih živil so zelo dobro razviti, vendar se na trgu še vedno pojavljajo živila, ki ne dosegajo najvišjega nivoja varne in zdrave hrane. Razvija se novo področje, ki je še dokaj neraziskano, in sicer se imenuje »kultura zagotavljanja varnosti živil«. Skladno z ugotovljeno raziskovalno vrzeljo smo v okviru magistrskega dela preučevali konceptualno zasnovo modela, ki v ospredje postavlja zaposlenega, njegovo odgovornost in znanje do varnih živil. Raziskovalni del magistrskega dela je potekal v srednje velikem živilskem podjetju, ki ima dobro razvite sisteme zagotavljanja varnosti živil, v vseh fazah procesa upošteva zakonodajo in načela dobre proizvodne in higienske prakse, dosega visoke rezultate glede izpolnjevanja zahtev standardov, vendar se na trgu vseeno pojavljajo reklamacije njegovih izdelkov, ki bi lahko vplivale na varnost končnega živila. Zato je bil namen magistrskega dela ugotoviti vrste dejavnikov, ki vplivajo na pojav neskladij. Pri raziskavi smo uporabili kombinacijo kvantitativnih (anketiranje zaposlenih, analiza prijavljenih reklamacij) in kvalitativnih metod (opazovanje zaposlenih med procesom dela). Rezultati empiričnega dela raziskave v podjetju so pokazali, da imajo zaposleni visoko razvito zavest in odnos do varnih živil, in da se le-ta z usposabljanjem nadgrajuje, ter da demografske značilnosti zaposlenih (spol, starost, izobrazba in delovne izkušnje) ne vplivajo na oblikovanje kulture do varnih živil. Prav tako smo v empiričnem delu preverili zanesljivost merskih inštrumentov za merjenje različnih dejavnikov (vodenje in podpora sodelavcev, komunikacija, zavzetost zaposlenih – prizadevnost, sredstva – viri – okolje, obremenjenost na delovnem mestu, zavedanje tveganja in učinkovitost usposabljanja), ki vplivajo na odnos zaposlenih do varnih živil. Z opazovanjem zaposlenih smo ugotovili tudi nedoslednosti zaposlenih v procesu dela, ki so se v večini primerov po opozorilih nadrejenih popravile. Končni sklep raziskave je, da je potrebno zaposlene nenehno usposabljati glede načel zagotavljanja varnih živil. S tem se vse bolj razvija kultura zaposlenih do zagotavljanja varnih živil, v procesih se pojavlja manj napak in s tem je možnost nastanka reklamacij manjša.
Ključne besede: varnost živil, zaposleni, usposabljanje zaposlenih, kultura zagotavljanja varnosti živil, sistemi za zagotavljanje varnosti živil, zakonodaja na področju varnosti živil
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 3582; Prenosov: 425
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

6.
Prisotnost akrilamida v živilih
Peter Drevenšek, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo analizirali prisotnost akrilamida v živilih na slovenskem trgu med leti 2010 do 2012. Podatke o vzorčenih izdelkih nam je posredoval ZZV-MB. Cilji raziskave so bili ugotoviti, v katerih živilih je največ akrilamida, ali količina akrilamida v živilih upada in če izmerjene vrednosti presegajo okvirne, ki jih predlaga Priporočilo Komisije Evropskih skupnosti o raziskavi ravni akrilamida v živilih z dne 10.1.2011. Statistično analizo podatkov smo izvedli s programoma EXCEL in SPSS 21.0. Živila so bila razporejena v 10 glavnih skupin, skladno s prilogo Priporočila Komisije Evropskih skupnosti 2010/307/EU. Med 172 analiziranimi vzorci živil so bile najvišje srednje vrednosti v skupinah 2 (krompirjev čips), 293 µg/kg, 7 (kava in kavni nadomestki), 251 µg/kg, in 1 (pomfrit, ki se prodaja pripravljen za zaužitje), 177 µg/kg. Trend zniževanja vsebnosti akrilamida v živilih je opaziti le v skupini 2 (krompirjev čips). Okvirnih vrednosti ni preseglo nobeno živilo. Srednje in najvišje vrednosti akrilamida v živilih iz Slovenije v letih 2010 do 2012 so nižje v vseh skupinah živil v primerjavi z vrednostmi iz Evropske unije v letu 2010 in Velike Britanije v letu 2012.
Ključne besede: varnost živil, akrilamid v živilih, okvirna vrednost
Objavljeno v DKUM: 18.11.2015; Ogledov: 1756; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

7.
Increasing the contribution of small-scale fisheries to poverty alleviation and food security
Christophe Béné, G. Macfadyen, E. H. Allison, 2007

Opis: The objectives of this Technical Paper are to highlight the contribution that inland and coastal small-scale fisheries can make to poverty alleviation and food security and to make practical suggestions on ways that this contribution can be maximized. This paper is organized into three main sections. The first section discusses the concepts of poverty, vulnerability and food security, and briefly outlines how these concepts have evolved in recent years within the field of fisheries (in line with the rest of the development literature). The second section reviews the actual and potential contribution of small-scale fisheries to poverty alleviation and food security. It illustrates, through use of examples, the role that small-scale fisheries can play in economic growth at the national level and poverty alleviation and rural development at the local level. The third and main section of the document discusses ways of increasing the contribution of small-scale fisheries to poverty alleviation and food security through nine main entry points. First, the paper revisits conventional fisheries policies and legislation and makes suggestions on how those can be made more pro-poor. Next, the paper emphasizes the importance of capacity building and highlights how cross-sectoral interventions can greatly improve the livelihoods of fish-dependent communities. The paper then proposes a series of broad pro-poor or pro-small-scale fisheries principles, before discussing in greater detail three of the main management instruments adopted in fisheries: (i) property right approaches; (ii) co-management; and (iii) protected areas. The next two sub-sections discuss markets and how to make them work for the poor, and the important issue of pro-poor financing systems and subsidies. The paper highlights the complexity of the issues and reflects the current debate on the ambiguous impacts of markets and trade on poverty alleviation. The last sub-section examines the information, research agenda and communication strategies that are needed to complement or support other interventions and to ensure the contribution of small-scale fisheries to poverty alleviation and food security.
Ključne besede: ribištvo, države v razvoju, prehrana ljudi, varnost živil
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1357; Prenosov: 33
URL Povezava na celotno besedilo

8.
9.
Odnos slovenskih potrošnikov do označb na embalažah živil v primerjavi z ostalimi državami
Miha Prašnički, 2013, magistrsko delo

Opis: Strokovnjaki za prehrano pogosto opozarjajo potrošnike na pomen označb na embalaži živil. Označbe na embalaži živil vsebujejo vse potrebne informacije o živilu, lastnostih, njegovem poreklu in varnosti kar potrošniku omogoča ustrezno izbiro in uporabo živila. V številnih raziskavah se je pokazalo, da ima uporaba oz. neuporaba označb na embalaži živil vpliv na težo ljudi. Z anketo na naključni populaciji februarja 2013 v Sloveniji smo preučevali kakšna je uporaba in razumevanje označb in informacij na embalaži živil pri slovenskih potrošnikih in jih primerjali z raziskavami v tujini. Raziskava je pokazala, da anketiranci v Sloveniji manj pogosteje berejo oznake na embalaži živil kot to počnejo v Ameriki in Evropi. Predvsem ženske, ljudje z višjo izobrazbo in tisti z višjim dohodkom pogosteje berejo oznake na embalaži živil kot moški in ljudje z nizko izobrazbo oz. nižjim dohodkom. O takšnih rezultatih v večini poročajo tudi v tujih študijah. Večina anketiranih Slovencev in anketirancev po svetu je dejala, da razume oznake na embalaži živil. Precenjevanje svojega znanja se je pokazalo v praksi, saj le slaba tretjina anketiranih Slovencev pozna oznake na embalaži živil. Potrošniki v Ameriki in Evropi v primerjavi s Slovenijo namenijo med drugim tudi večjo pozornost hranilni vrednosti živila. Najpogostejši dejavnik, ki vpliva na nakup živila, uporabo oz. neuporabo označb na embalaži živil pri potrošnikih v Sloveniji in tujini je še vedno cena živila.
Ključne besede: potrošniki, označbe na embalaži živil, razumevanje označb, uporaba označb, varnost živi
Objavljeno v DKUM: 15.10.2013; Ogledov: 2606; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

10.
POTROŠNIKOVO VEDENJE O VARNI HRANI Z VIDIKA POENOTENE ŽIVILSKE ZAKONODAJE V REPUBLIKI SLOVENIJI NA PODROČJU VARSTVA ŽIVIL
Sanja Logar, 2012, magistrsko delo

Opis: EU teži k poenoteni in uravnoteženi zakonodaji na področju varnosti živil z namenom, da bi oblikovala in ohranila visoko stopnjo zaščite potrošnika. Znanstveno podprtim standardom in predpisom za varnost živil, se je pridružila tudi Republika Slovenija. V nalogi sem obravnavala sedem uredb živilske zakonodaje, ki so zavezujoče za vse države EU. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval vprašanja glede potrošnikovega vedenja o živilski zakonodaji in njegovega poznavanja zdravstvenih in prehranskih trditev, in je bil na voljo na spletu v mesecu juliju 2011, sem pridobila podatke, ki sem jih ovrednotila s programoma SPSS 17.0 za Windows in SigmaStat 3.5. Rezultati so pokazali, da potrošniki kljub veliki ponudbi na tržišču raje kupujejo živila, ki jih tržišče ponuja že dlje časa. Za potrošnika sta, prav tako pomembna način in poreklo pridelave živil, naklonjeni so tudi ekološko pridelanim živilom, zavračajo pa živila iz gensko spremenjenih organizmov. Večina anketirancev zaupa uradnemu nadzoru živil, prav tako pa so mnenja, da se je varnost živil po vstopu RS v EU poslabšala oziroma je ostala na istem nivoju. Po mnenju anketirancev globalizacija prinaša tudi večje tveganje na področju varnosti živil. Obravnavana živilska zakonodaja se nenehno prilagaja vsem hitrim spremembam, in sicer z namenom, da bi zaščitila uporabnike. Uporabniki pa seveda s svojim poznavanjem smernic o zdravi prehrani in s primerno izbiro živil vplivajo na svoje zdravje.
Ključne besede: živilska zakonodaja, varnost živil, gensko spremenjena živila, ekološka pridelava
Objavljeno v DKUM: 29.02.2012; Ogledov: 3101; Prenosov: 368
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici