| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1501 - 1505 / 1505
Na začetekNa prejšnjo stran142143144145146147148149150151Na naslednjo stranNa konec
1501.
Etični heking
Sara Tomše, 2019, magistrsko delo

Opis: Zaradi nenehnega razvoja tehnologije se trendi informacijske varnosti spreminjajo zelo hitro. To predstavlja svojevrstne izzive podjetjem, ki se morajo odločiti, na kakšen način bodo varovala svojo infrastrukturo, informacije in podatke. Na voljo je veliko različnih metod upravljanja informacijske varnosti, ki temeljijo na dobrih praksah. Istočasno se ponuja možnost certificiranja in sistematičnega preverjanja varnosti. Porajajo se nova vprašanja o uporabi storitev v oblaku in zagotavljanju varnosti informacij na takšnih oddaljenih strežnikih. Podjetja morajo zagotoviti zadostno varnost svojih informacijskih sistemov, da lahko ostanejo konkurenčna na trgu. Pri tem morajo zagotoviti ustrezne mehanizme kontrole, da bi z racionalizacijo stroškov zagotovila najvišjo raven zaščite. Ugotovili smo, da avtorji in strokovnjaki na področju informacijske varnosti zelo različno interpretirajo razlike med etičnim hekingom in penetracijskim testiranjem. Sočasno zakonodaja eksplicitno ne definira etičnega hekinga. Sicer definira, kaj je napad na informacijski sistem, vendar se moramo zavedati, da med dejanji, ki so kazniva, in med delovanjem etičnih hekerjev glede na modus operandi ni nobenih razlik. Edina razlika je ta, da gre pri etičnem hekingu za pogodbeni dogovor med dvema strankama. Z magistrskim delom smo želeli predstaviti etični heking, kot ga danes definira teorija in razumejo posamezniki. Na začetku magistrskega dela smo predstavili raziskovalne trditve, ki se navezujejo na percepcijo etičnega hekinga. S sistematičnim pregledom literature smo želeli pridobiti celostni vpogled v problematiko informacijske varnosti in z njo povezanega etičnega hekinga. V drugem delu smo predstavili rezultate raziskave o etičnem hekingu, ki odražajo mnenje slovenskih uporabnikov spleta in strokovnjakov s področja informacijske varnosti v slovenskem prostoru.
Ključne besede: poslovni sistemi, informacijska varnost, heking, etični heking, vprašalniki, intervjuji, analize, magistrska dela
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 21; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (936,85 KB)

1502.
Samomorilski teroristični napadi v Evropi
Marija Jaskić, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen samomorilski teroristični napad. Predstavljeni so tudi primeri samomorilskih terorističnih napadov v Evropi ter mnenje prebivalcev Republike Slovenije o njihovi varnosti. Terorizem je star kot je staro človeštvo. V človeški zgodovini je nasilje bilo vedno prisotno. Kompleksni politični cilji pa so bili redko doseženi brez uporabe nasilja. Opredelitve terorizma so bile vedno problematične, zaradi kompleksnosti, razhajanj v nacionalnih pravilih in ureditvah, nedorečenosti mednarodnega prava, protislovnosti pri varstvu človekovih pravic kot tudi zaradi dosedanje odsotnosti globalnega odgovora na globalne grožnje. Samomorilski terorizem se je razširil z bližnjega vzhoda na Šrilanko, v Turčijo, Argentino, Čečenijo, Rusijo, Alžirijo, ZDA in navsezadnje Evropo (Pavič, 2009). Zaradi zatona Islamske države in posledičnega upada finančnih sredstev za terorizem postajajo napadi nediskriminatorni. Poudarek je na številu žrtev in odmevnosti napada (Delo, 2016). Oblasti so v Evropi po 11. septembru preprečile vsaj 19 večjih terorističnih napadov. Toda številni varnostni izzivi, s katerimi se zavezništvo sooča, se šele razvijajo in predstavljajo visoko tveganje. V Evropi je domači terorizem še vedno grožnja za varnost. Samomorilske teroristične napade v najrevnejših in najslabših integriranih obrambnih skupinah v nekaterih (muslimanskih) skupnostih v Evropi tolerirajo ali pa celo občudujejo. (Revija Nato, 2007). Terorizem v Evropi predstavlja varnostni problem ter grožnjo človekovim pravicam in svoboščinam, nacionalni in mednarodni varnosti. Napadi se v zadnjih letih večajo, zajemali so streljanje, zajetje talcev in samomorilske napade. Velik izziv je dejstvo, da taki teroristi puščajo manj sledi kot organizirane skupine in jih je tako težje pravočasno odkriti (Turrettini, 2016).
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, napad, Evropa, varnost, samomor
Objavljeno: 04.09.2019; Ogledov: 46; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (591,22 KB)

1503.
Načrtovanje začasne prometne ureditve v času gradnje
Aljaž Levstik, 2019, diplomsko delo

Opis: Projektna naloga obravnava načrtovanje začasne prometne ureditve v času gradnje. Načrtovanje začasnih prometnih ureditev je kompleksna, premišljena in specifična naloga, pri čemer je potrebno upoštevati številne dejavnike, kot so: stanje cestno-prometne infrastrukture, lastnosti vozil in voznikov, tehnologija izvajanja del ter veljavno zakonodajo. Namen in cilj projektne naloge je bil opisati in prikazati načrtovanje zapor na cestah, ki so potrebne za zagotavljanje varnega izvajanja gradbenih del. V projektni nalogi so na enostaven način razloženi postopki, ki so potrebni pri načrtovanju cestnih zapor. Predstavljeni so tudi osnovni pojmi načrtovanja in različni tipi zapor. Na treh realnih primerih začasnih prometnih ureditev znotraj naselij je prikazan postopek načrtovanja cestnih zapor.
Ključne besede: zapora ceste, elaborat, začasna prometna ureditev, varnost, načrtovanje
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 24; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (6,66 MB)

1504.
Analiza prometne varnosti na relaciji Lovrenc na Pohorju-Maribor
Marko Bašadur, 2019, diplomsko delo

Opis: V projektni nalogi so uvodoma predstavljeni najpogostejši razlogi za nastanek prometnih nesreč. Nadalje je podana analiza prometne varnosti v Evropi in Sloveniji. Podrobneje je predstavljena analiza prometne varnosti na regionalni cesti Lovrenc na Pohorju–RušeMaribor. Ugotovljeno je bilo, da je trenutno stanje zadovoljivo, vendar pa je še veliko prostora za izboljšanje prometne varnosti. Predlagani so tudi nekateri ukrepi za izboljšanje prometne varnosti na obravnavani relaciji.
Ključne besede: prometna varnost, analiza prometnih nesreč, ukrepi prometne varnosti
Objavljeno: 12.09.2019; Ogledov: 5; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,00 MB)

1505.
Odškodninska odgovornost delodajalca zaradi kršitve predpisov o varnosti in zdravju pri delu
Maja Vogrin, 2019, magistrsko delo

Opis: Področje varnosti in zdravja pri delu je področje, ki je podrobno urejeno tako na mednarodni ravni kot tudi na ravni prava Evropske Unije. S prenosom številnih direktiv v nacionalno pravo in pri upoštevanju še določenih konvencij z omenjenega področja imajo tako delodajalci kot tudi delavci določene obveznosti na podlagi Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), ki jih morajo pri izvajanju svojega dela upoštevati. Predvsem jima je skupna obveznost, da morata poleg organizacije oziroma skrbnega opravljanja dela, skrbeti tudi za varnost in zdravje (drugih) delavcev v delovnem procesu, morebitne nevarnosti in pomanjkljivosti pa odpraviti oz. v primeru, da gre za delavca, jih mora ta nemudoma javiti svojemu nadrejenemu. Vendar v praksi prihaja do kršitev predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu, tako s strani delodajalca kot tudi delavca. Inšpektorat Republike Slovenije za delo (IRSD) v svojih letnih poročilih ugotavlja številne kršitve na področju ustreznosti izjave o varnosti z oceno tveganja, ki je delodajalčev krovni interni akt za zagotavljanje varnih in zdravih delovnih razmer. Poleg teh so po ugotovitvah IRSD pogoste kršitve s strani delodajalca med drugimi še kršitve glede zdravstvenih pregledov delavcev. V sodni praksi pa je mogoče zaslediti številne sodbe, kjer odškodninsko odgovarja delodajalec za kršitve glede delovne in osebne varovalne opreme ter kršitve določb o prepovedi trpinčenja. Pri pregledu sodne prakse se kot pomembno kaže vprašanje, kdo odgovarja za nastalo škodo delavca v primeru, da gre za »izposojenega« delavca drugemu izvajalcu ali podizvajalcu del na gradbiščih. Za odgovor na to vprašanje je potrebno ugotoviti obstoj odgovornosti »dejanskega« delodajalca, možna pa je tudi kumulacija odgovornosti oz. solidarna odgovornost več oseb. V sodni praksi je najti tudi primere, v katerih sodišča upoštevajo pri nastanku škode tudi delavčev soprispevek, kadar ta ravna v neskladju s predpisi varnosti in zdravja pri delu. Pravila odškodninskega prava jasno določajo, da kdor je povzročil škodo, jo mora tudi povrniti. V teh primerih gre potemtakem za deljeno odgovornost delodajalca in delavca. Sodišča presojajo obstoj odškodninske odgovornosti delodajalca kot tudi delavca po splošnih pravilih civilnega prava, torej na podlagi pravil Obligacijskega zakonika (OZ). Pri tem morajo biti za obstoj krivdne odškodninske odgovornosti izpolnjene kumulativne predpostavke civilnega delikta, to so protipravno dejanje, škoda, vzročna zveza ter krivda. V primeru, da gre za objektivno odgovornost, pa je podlaga za njen obstoj, da delodajalec opravlja nevarno dejavnost ali, da nevarnost izvira iz stvari same. Delodajalec se bo lahko razbremenil objektivne odgovornosti zgolj v primeru, da so podani elementi za višjo silo ter da je nastala škoda nastala izključno zaradi ravnanja tretje osebe. V sodni praksi se uporaba določbe o razbremenitvi odškodninske odgovornosti uporablja restriktivno. Delodajalec ima tudi možnost, da svojo odgovornost, v primeru nastanka odškodninskih zahtevkov delavca, do določene višine tudi zavaruje. V primeru, da pa delodajalec krši predpise varnosti in zdravja pri delu, s tem ko ne zagotovi zadostnih varnostnih ukrepov ter zdravstvenih pregledov delavcev, bo lahko odškodninsko odgovoren tudi Zavodu za zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Ta bosta imela zoper delodajalca regresni zahtevek oz. bolje rečeno personalno subrogacijo za povrnitev nastalih stroškov zavodoma.
Ključne besede: Varnost in zdravje pri delu, odškodninska odgovornost delodajalca, odškodnina, deljena odgovornost, regresni zahtevek.
Objavljeno: 17.09.2019; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici