Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Eden od pomembnih dejavnikov, ki prispeva k občutku zdravja in dobrega počutja, je doživetje občutka varnosti, predvsem varnosti v stanovanjskih območjih. Na dojemanje varnosti lahko vplivajo okoljske in oblikovne komponente, vključno s slabo osvetlitvijo, prisotnostjo grafitov, odsotnostjo varnostnih naprav, prostori za sedenje ali rekreacijo. Odvisno je tudi od različnih dejavnikov, kot so starost, spol, družbeni položaj, ekonomski položaj, osebne značilnosti, zdravje in politični pogledi članov v skupnosti. Trženje mesta in spodbujanje udobja za življenje v mestu sta postala pomembna vidika urbane regeneracije in znotraj tega scenarija se varnost pojavi kot ključna skrb. Ker je varnost pomemben cilj, so se začela izvajati tudi načela na področju preprečevanja kriminala, kjer ima glavno vlogo oblikovanje okolja. Z nenehnim napredovanjem urbanizacije so raziskave vztrajno poudarjale, da je kriminal ključno vprašanje za družbo in da je varnost predpogoj za kakovostno ter trajnostno okolje. Preprečevanje kriminala z oblikovanjem okolja velja za proaktiven pristop v smislu strategije, saj je proces, ki zagotavlja preprečevanje kaznivih dejanj skozi začetne faze načrtovanja pri poskusu odpraviti možnosti pojava kriminala. V diplomskem delu se bomo osredotočali na preprečevanje kriminalitete pri novogradnjah, saj je izrednega pomena, da se ljudje počutijo varne v prostorih, kjer se gibajo in preživljajo večino svojega prostega časa. To še posebej velja za ljudi, ki prebivajo v večjih mestnih, kjer je tovrstnega premoženjskega kriminala več, saj so ljudje v soseskah manj povezani ter posledično ne izvajajo družbenega nadzorstva, ki je poleg varnostnih naprav in nadzoru dostopa zelo pomemben dejavnik pri preprečevanju kaznivih dejanj, pod katere štejemo vlom, tatvine, rope, nadzorstvo in poškodovanje tuje lastnine.
Ključne besede: varnost, kriminaliteta, soseske, novogradnje, preprečevanje kriminala, zaščita, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 95; Prenosov: 12
Celotno besedilo (779,97 KB)

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na problematiko masovnega nadzora, s poudarkom na nadzoru, ki se izvaja na internetnem omrežju. V svojem prvem delu diplomska naloga podrobneje predstavi namene, načine, ter izvajalce množičnega nadzora in množičnega zbiranja podatkov. Ker smo dandanes vsi prisotni na internetu, kjer hote ali nehote puščamo veliko podatkov, je namen te diplomske naloge bralcem vzbuditi zavedanje, da so naši osebni podatki vsakodnevno zbirani in analizirani s strani mnogih spletnih korporacij. Opisani so tako načini vladnega nadzora, kot tudi korporacijskega. Poleg tega je v delu opisano tudi kako lahko naše osebne podatke na spletu bolje zaščitimo. Predstavljeno je pridobivanje podatkov med pandemijo COVID-19, ki se je v času pandemije občutno povečalo. Predstavljena je tudi aplikacija #Ostanizdrav, uporaba katere je bila tudi zakonsko sporna. Iz diplomske naloge lahko vidimo, da se je naša zasebnost na račun varnosti velikokrat zmanjšala. V empiričnem delu smo pridobili svoje podatke od največjih internetnih ponudnikov in socialnih omrežij: Google, Facebook, Instagram in Twitter. S tem je bila raziskana količina podatkov, ki jo imajo ti ponudniki o nas, preverjen pa je bil tudi postopek pridobitve in odzivnost teh korporacij. Prejeti podatki so bili obsežni in v večini lahko razumljivi. Odziv vseh ponudnikov, od katerih so se podatki zahtevali, je bil hiter. Iz prejetih podatkov je moč razbrati, da vsa podjetja veliko poudarka namenjajo oglaševanju in našim zanimanjem.
Ključne besede: nadzor, varnost, zasebnost, osebni podatki, spletne korporacije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 66; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,99 MB)

Opis: Informacijsko-komunikacijske tehnologije se razvijajo vedno hitreje. Za moderno družbo prinašajo koristi, hkrati pa rast vpliva na nove in vedno bolj tehnološko dovršene kibernetske grožnje. Te grožnje pa so pripomogle, da je kibernetska varnost že dlje časa pomemben del nacionalne varnosti vseh držav. Še vedno pa vidimo problem pri mlajših članih naše družbe – otrocih. V magistrskem delu smo opisali kibernetske grožnje, ki so relevantne za našo starostno skupino. To so zlonamerne aplikacije, škodljiva programska oprema, socialni inženiring, vsiljena elektronska pošta, izguba in kraja mobilne naprave, povezave kratkega dosega, Wi-Fi omrežje, kraja identitete, spletne goljufije in spletno nasilje. V raziskavi, ki je bila aktivna v januarju in februarju 2023, je sodelovalo 210 otrok od 13 do 15 let. Ugotavljamo, da se anketirani delno zavedajo, da morajo za zaščito na različnih mestih uporabljati različna gesla, ki so močna, in da otroci vedo, na koga se lahko obrnejo, ko postanejo žrtev kibernetske grožnje. Prav tako vedo, kako se morajo preventivno zaščititi pred kibernetskimi grožnjami. S pomočjo predhodnega pregleda literature smo izbrane grožnje v kibernetskem prostoru kategorizirali v šest skupin in nato sestavili seznam prosto dostopnih virov, ki so lahko v pomoč otrokom, ko se srečajo s potencialno grožnjo. Na koncu smo še ustvarili infografike, na katerih je predstavljena posamezna grožnja, kako ob njej ukrepati in na koga se lahko otroci obrnejo ob uresničitvi grožnje.
Ključne besede: kibernetski prostor, kibernetska varnost, kibernetske grožnje, otroci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.05.2023; Ogledov: 96; Prenosov: 33
Celotno besedilo (2,66 MB)

Opis: Start-up podjetja predstavljajo pomemben del podjetniškega okolja, saj na trg nenehno prinašajo nove rešitve, izdelke in pristope. Hkrati je start-up okolje izpostavljeno številnim tveganjem, ki nenehno ogrožajo nadaljnji razvoj ali celo obstoj posameznih start-up podjetij. Med glavna tveganja, ki so jim start-up podjetja izpostavljena, zagotovo sodijo tudi informacijskovarnostne grožnje, saj podatki in intelektualna lastnina predstavljajo temelj njihovega uspeha. Za start-up podjetja je tako ključnega pomena učinkovito upravljanje informacijske varnosti in s tem optimalno razpolaganje z omejenimi sredstvi. Ne glede na to je upravljanje informacijske varnosti med slovenskimi start-up podjetji popolnoma neraziskano področje. Da bi bila naslovljena vrzel v literaturi so bili v okviru izdelave magistrskega dela izvedeni intervjuji s predstavniki 18 slovenskih star-up podjetij. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako start-up podjetja razumejo koncept informacijske varnosti, kakšen odnos imajo do tega področja in kako k upravljanju informacijske varnosti pristopajo. Pri tem delo izhaja iz teoretičnega modela znanja, odnosa in vedenja, medtem ko sta upravljanje in izvajanje informacijskovarnostnih ukrepov presojani s pomočjo standarda ISO/IEC 27001. Rezultati raziskave kažejo, da se slovenska start-up podjetja zavedajo informacijskovarnostnih groženj in jih prepoznavajo kot pomemben dejavnik tveganja, ki lahko ogrozi razvoj podjetja, večina informacijsko varnost prepoznava kot pomembno za poslovni uspeh podjetja. K izvajanju informacijskovarnostnih ukrepov start-up podjetja pristopajo pragmatično, skladno s svojimi potrebami, znanjem in omejenimi sredstvi. S tem so povezani tudi informacijskovarnostni ukrepi, ki jih start-up podjetja izvajajo, saj največ pozornosti namenijo varnosti človeških virov, razdeljevanju dostopov in sledenju osnovnim dobrim praksam, pri čemer tehnološka start-up podjetja več pozornosti namenijo informacijski varnosti v dobavnih verigah in pri sodelovanju s partnerskimi podjetji. Rezultati raziskave ponujajo prvi vpogled v stanje informacijske varnosti med slovenskimi start-up podjetji ter omogočajo pripravo priporočil in prilagojenih ukrepov, ki bodo start-up podjetjem omogočali celovitejši in sistematičen pristop k upravljanju informacijske varnosti.
Ključne besede: informacijska varnost, start-up podjetja, tveganja, ISO/IEC 27001, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.05.2023; Ogledov: 133; Prenosov: 47
Celotno besedilo (884,63 KB)

Opis: Teoretični del zaključnega dela zajema predstavitev trenutno najbolj priljubljenih oziroma aktualnih metod zaklepanja pametnih telefonov. Prikazan je način delovanja za vsako izmed metod, hkrati pa so predstavljene prednosti in slabosti ter možnosti za njihov razvoj v prihodnosti. Ker se je zmogljivost pametnih telefonov v zadnjem desetletju močno povečala, je s tem narasla tudi njihova uporaba. Že dolgo časa nam telefoni ne služijo več zgolj za klicanje in pisanje sporočil, temveč se uporabljajo za številna druga opravila, kot so hramba podatkov, fotografiranje, brskanje po internetu, potrjevanje spletnih plačil in podobno. Ravno zaradi tega se pri uporabnikih pojavi želja oziroma potreba po ustreznem varovanju vseh podatkov, ki so shranjeni v njihovih napravah. Poleg že obstoječih standardnih metod zaklepanja, kot so vzorci in gesla, je k občutku varnosti močno pripomogla implementacija biometričnih metod zaklepanja v mobilne telefone. Gre namreč za tehnologijo, ki uporabniku omogoča preverjanje identitete s pomočjo prstnih odtisov, obraza, očesne šarenice in podobno. Zaradi enostavne uporabe in stopnje varnosti, ki jo biometrija nudi, je ta dokaj hitro postala priljubljena med uporabniki pametnih telefonov in tako postala standard na področju varovanja mobilnih naprav. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika, katerega cilj je bil ugotoviti predvsem, katere metode so najbolj priljubljene med uporabniki pametnih telefonov znotraj Republike Slovenije in zakaj se odločajo prav za izbrano metodo.
Ključne besede: pametni telefoni, varnost, zaklepanje pametnih telefonov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.03.2023; Ogledov: 270; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,64 MB)